invalid III. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom - delna invalidska pokojnina - začetek izplačevanja
Čeprav je odločba, s katero je bila tožnica razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in s katero je pridobila pravico do dela na drugem delovnem mestu z določenimi omejitvami, ki ga bo opravljala s polovico delovnega časa, postala dokončna, niso izpolnjeni pogoji, da bi se tožnici delna invalidska pokojnina začela izplačevati, saj na drugo delovno mesto s polovičnim delovnim časom še ni bila razporejena.
obvezno zavarovanje - prispevki - predlog za izvršbo
Toženec je bil v spornem obdobju prijavljen v obvezno zdravstveno zavarovanje na podlagi 20. točke 15. člena ZZVZZ kot oseba z drugimi prihodki in s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Ob ugotovitvi, da za določeno obdobje ni plačal prispevkov, je tožeča stranka zoper toženca utemeljeno podala predlog za izvršbo, s katerimi bi se neplačani prispevki poravnali.
ZPIZ-1 člen 34, 34/2, 39, 53, 53/3, 156, 157, 187, 203, 203/1, 259. ZMEPIZ člen 5, 5/1, 8, 57. Temeljni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1964) člen 22, 125, 126, 126/1, 129, 129/3. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1957) člen 27, 49.
Posledica izpolnitve vseh pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine ni avtomatična pridobitev pravice, pač pa je ta pogojena s predhodno vloženo zahtevo za pridobitev pravice. Do dneva prenehanja zavarovanja se ugotavljajo tožnikova pokojninska doba in vsi ostali pogoji, določeni v 36. členu ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine. Datum uveljavljanja pravice do pokojnine pa je relevanten pri ugotavljanju, katero najugodnejše povprečje plač se upošteva pri izračunu pokojninske osnove.
služnostna pravica – imisije – splošno znano dejstvo – krajevni običaji – padanje snega s strehe – prepoved vznemirjanja
Ob splošni določbi o prepovedi medsebojnega vznemirjanja (73. čl. SPZ) je v 87. čl. SPZ posebej urejeno odtekanje meteornih padavin, ki zajema tudi padanje snega s strehe. Gre za direktno imisijo, ki je prepovedana, razen kadar se ta izvaja na podlagi pravnega naslova.
ZPIZ-1 člen 15, 15/1, 15/1-5, 58, 58/1, 178, 178/2.
starostna pokojnina - delna pokojnina - odvetniška dejavnost
Tožnica je upravičena do izplačila polovice starostne pokojnine, ker odvetniško dejavnost (kot je razvidno iz prijave za vključitev v zavarovanje) opravlja s polovico delovnega časa. Ob priznanju navedene pravice je pravilna odločitev toženca, da se ji ustavi izplačevanje starostne pokojnine v celotnem znesku.
ZFPPIPP člen 224, 224/2, 224/2-1, 389, 389/2, 389/3. ZSV člen 19a, 23, 23/2. ZIZ člen 79, 101.
postopek osebnega stečaja – stečajna masa – premoženje, izvzeto iz stečajne mase
V stečajno maso spada vse premoženje, ki ga ima stečajni dolžnik ob začetku stečajnega postopka. Nepremičnin, ki so last stečajnega dolžnika, ni mogoče izvzeti iz stečajne mase proti plačevanju mesečnega nadomestila.
bivši vojaški zavarovanci - starostna pokojnina - ponovna odmera
Toženec je utemeljeno zavrgel tožnikovo zahtevo, s katero je ta ponovno uveljavljal priznanje pravice do pokojnine po ZPIZVZ, ker se v vmesnem času od izdaje zavrnilne odločbe toženca dejansko stanje glede izplačevanja akontacije vojaške pokojnine, pa tudi pravno stanje, ni z ničemer spremenilo.
odškodninska odgovornost države – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost - več vzrokov za škodo
Škoda je nastala tožeči stranki zaradi kumulativnega delovanja dveh vzrokov: opustitve vpisa plombe in zamolčanja dejstva obremenitve nepremičnine s hipoteko. Tako opustitev vpisa plombe s strani delavcev tožene stranke kot tudi zamolčana obremenitev nepremičnine dolžnika S. K. sta pravno relevantna vzroka škode, nastale tožeči stranki oziroma je škoda adekvatna posledica obojega. Tisti, ki so škodo povzročili, delali pa neodvisno drug od drugega, po določbi 3. odstavka 186. člena OZ odgovarjajo solidarno, če ni mogoče ugotoviti njihovih deležev pri povzročeni škodi. V obravnavani zadevi je podana prav taka situacija: škodo sta povzročili dve osebi, vendar povzročitev škode ni bila njun skupni cilj, njunih deležev pri povzročitvi škode pa ni mogoče določiti.
Namen sodnih taks kot ene izmed obveznih dajatev, s katerimi država pridobiva sredstva za uresničevanje svojih funkcij je tudi v tem, da stranke delno krijejo stroške, ki nastanejo z delom sodišča. Iz tega sledi, da so takse predpisane (1) ne le zaradi zagotavljanja procesne discipline, ampak (2) tudi iz fiskalnih razlogov. Zato pravočasno plačilo predpisane takse na račun sodišča, ki je sprva bilo pristojno za odločitev o sporu, kasneje pa je postalo pristojno drugo sodišče, ne daje podlage za uporabo 3. odstavka 105.a člena ZPP.
prekinitev zapuščinske obravnave – spor med dediči – sporen obseg zapuščine
Določba člena 212 ZD nalaga zapuščinskemu sodišču prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev na pravdo zaradi spornega obsega zapuščine le v primeru takšnega spora med dediči. Če takšen spor ni med dediči, prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev strank na pravdo ni potrebna.
Ker pri tožniku ni ugotoviti takšnim sprememb v zdravstvenem stanju, ki bi zmanjševale njegovo zmožnost za zagotovitev oz. ohranitev delovnega mesta oz. za poklicno napredovanje (pri tožniku ugotovljena azbestna bolezen je stabilna, potrebno je le spremljanje bolezni), je tožbeni zahtevek za razvrstitev tožnika v III. kategorijo invalidnosti neutemeljen.
Ker tožeča stranka ni zatrjevala, da bi imela kakršnokoli upravičenje do s strani prvotožene stranke zastavljenih vrednostnih papirjev, niti da bi ji ta upravičenja nastala v posledici ugotovitve ničnosti vseh treh pogodb, na katere se sklicuje v tožbenem zahtevku, ni izkazala pravovarstvenega interesa za uveljavljanje začasne odredbe s prepovedjo drugotoženi stranki razpolaganja z zastavljenimi vrednostnimi papirji. V posledici ničnosti sklenjene zastavne pogodbe bi namreč vrnitvene zahtevke lahko uveljavljala le prvotožena stranka kot zastavitelj.
Tožeča stranka je v okviru dosedanjih trditev zatrjevala zgolj, da je drugotožena stranka eno od menic zlorabila na ta način, da jo je neupravičeno izpolnila zaradi poplačila navideznega posojila po pogodbi o kratkoročnem posojilu z dne 23. 02. 2009. Ob pomanjkanju trditev, da je prenehala obveznost tožeče stranke do drugotožene stranke iz sklenjene kreditne pogodbe z dne 27. 11. 2008, se tako izkaže nesklepčna tožba v delu, s katerim uveljavlja tožbeni zahtevek na izročitev treh preostalih menic, ki jih je drugotožena stranka prejela v zavarovanje obveznosti po kreditni pogodbi z dne 27. 11. 2008.
posojilna pogodba - stanovanjski kredit - skupno premoženje zakoncev - odgovornost za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da najetje posojila v predmetni pravdni zadevi za gradnjo stanovanjske hiše za potrebe družine predstavlja upravljanje skupnega premoženja, kot to določa drugi odstavek 52. člena ZZZDR. Upnik zato lahko terja plačilo celotnega dolga od enega ali drugega zakonca ne glede na to, kdo od njiju je konkretno obveznost prevzel, glede na to, da po citirani določbi drugega odstavka 56. člena navedenega zakona zakonca odgovarjata za obveznosti nastale v zvezi s skupnim premoženjem nerazdelno in sicer tako s skupnim kot tudi s posebnim premoženjem.
Tožba na izbris znamke, ki predmetne blagovne znamke v tožbenem zahtevku ne imenuje oziroma ne opiše, namesto tega pa navaja le zaporedno številko „mednarodno registrirane znamke“, nima določenega zahtevka.
Ker je sodišče druge stopnje na podlagi presoje listin, pisnih izjav prič in upoštevaje celotno zbrano medicinsko dokumentacijo ugotovilo, da tožnica ni več sposobna za organizirano pridobitno delo, je spremenilo izpodbijano sodbo, tako da je odpravilo napadeni odločbi toženca in tožnico razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti.
delna invalidska pokojnina - prenehanje delovnega razmerja - reparacija - pravica do dela s krajšim delovnim časom - brezposelna oseba
Za obdobje, ko je bilo tožnici za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja s sodno odločbo priznano delovno razmerje, tožnica ni upravičena do prejemanja delne invalidske pokojnine, saj je izplačilo delne invalidske pokojnine vezano na čas, ko zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, krajšim od polnega.
ZDR člen 130. Kolektivna pogodba za gostinstvo in turizem Slovenije člen 68.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Ker tožena stranka ni dokazala, da je tožnica v spornem obdobju živela v Ljubljani in se iz Ljubljane vozila na delo, je tožnici dolžna povrniti stroške prevoza na delo in z dela do Nove Gorice (kjer je tožnica po lastnih navedbah prebivala in kjer je imela prijavljeno stalno prebivališče).
predlog za obnovo postopka - obnova postopka - pravdna sposobnost
Za odločitev o utemeljenosti predloga za obnovo postopka iz razloga po 4. točki prvega odstavka 394. člena ZPP je bistveno, ali je bila tožena stranka v času, ko je tekel postopek pred sodiščem prve in druge stopnje, pravdno (ne)sposobna. Ker glede tega iz izvedeniškega mnenja, ki je bilo izdelano za potrebe drugega (kazenskega) postopka izhaja, da tožena stranka trpi zaradi depresivne bipolarne motnje in da gre za dolgotrajno bolezen, bi moralo sodišče prve stopnje pred odločitvijo, da predlog za obnovo postopka ni utemeljen, zaslišati izvedenca in preučiti celotno dokumentacijo v spisu.
V delu predlagane začasne odredbe, s katerim tožeča stranka predlaga uničenje predmetov kršitev, gre za predlog, ki presega dopustne oblike zavarovanja v smislu 5. odst. 123. čl. ZIL-1, saj bi sodišče na ta način že z začasno odredbo še pred pravnomočnostjo odločitve v pravdi ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, pri čemer pa ob morebitni kasnejši zavrnitvi tožbenega zahtevka posledic takšne začasne odredbe ne bi bilo mogoče odpraviti. Ravno zaradi tega ZIL-1 v primeroma opredeljenih načinih zavarovanja v b) točki 5. odstavka 123. člena ZIL dopušča zgolj zaseg oziroma izključitev iz prometa in shrambo predmetov kršitev, ne pa tudi samo uničenje teh predmetov, kar imetniki pravic sicer lahko uveljavljajo v smislu tožbenega zahtevka po 121. člena ZIL-1.