delna invalidska pokojnina - prenehanje delovnega razmerja - reparacija - pravica do dela s krajšim delovnim časom - brezposelna oseba
Za obdobje, ko je bilo tožnici za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja s sodno odločbo priznano delovno razmerje, tožnica ni upravičena do prejemanja delne invalidske pokojnine, saj je izplačilo delne invalidske pokojnine vezano na čas, ko zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, krajšim od polnega.
obvezno zavarovanje - prispevki - predlog za izvršbo
Toženec je bil v spornem obdobju prijavljen v obvezno zdravstveno zavarovanje na podlagi 20. točke 15. člena ZZVZZ kot oseba z drugimi prihodki in s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Ob ugotovitvi, da za določeno obdobje ni plačal prispevkov, je tožeča stranka zoper toženca utemeljeno podala predlog za izvršbo, s katerimi bi se neplačani prispevki poravnali.
V delu predlagane začasne odredbe, s katerim tožeča stranka predlaga uničenje predmetov kršitev, gre za predlog, ki presega dopustne oblike zavarovanja v smislu 5. odst. 123. čl. ZIL-1, saj bi sodišče na ta način že z začasno odredbo še pred pravnomočnostjo odločitve v pravdi ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, pri čemer pa ob morebitni kasnejši zavrnitvi tožbenega zahtevka posledic takšne začasne odredbe ne bi bilo mogoče odpraviti. Ravno zaradi tega ZIL-1 v primeroma opredeljenih načinih zavarovanja v b) točki 5. odstavka 123. člena ZIL dopušča zgolj zaseg oziroma izključitev iz prometa in shrambo predmetov kršitev, ne pa tudi samo uničenje teh predmetov, kar imetniki pravic sicer lahko uveljavljajo v smislu tožbenega zahtevka po 121. člena ZIL-1.
Ker je sodišče druge stopnje na podlagi presoje listin, pisnih izjav prič in upoštevaje celotno zbrano medicinsko dokumentacijo ugotovilo, da tožnica ni več sposobna za organizirano pridobitno delo, je spremenilo izpodbijano sodbo, tako da je odpravilo napadeni odločbi toženca in tožnico razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti.
vpis po uradni dolžnosti - stanje vpisov – začetek zemljiškoknjižnega postopka – nedovoljenost vpisa
Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o vpisu, če zakon za posamezne vrste vpisov ne določa drugače.
Predlagatelj zahteva ugotovitev, da je vknjižba lastninske pravice v korist nasprotnega udeleženca neveljavna, da se tako zemljiško stanje izbriše in vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Gre torej za izbrisno tožbo, ki je po določbi 245. člena ZZK-1 podlaga za zaznambo izbrisne tožbe v zemljiški knjigi.
ZPIZ-1 člen 15, 15/1, 15/1-5, 58, 58/1, 178, 178/2.
starostna pokojnina - delna pokojnina - odvetniška dejavnost
Tožnica je upravičena do izplačila polovice starostne pokojnine, ker odvetniško dejavnost (kot je razvidno iz prijave za vključitev v zavarovanje) opravlja s polovico delovnega časa. Ob priznanju navedene pravice je pravilna odločitev toženca, da se ji ustavi izplačevanje starostne pokojnine v celotnem znesku.
URS člen 72. OZ člen 133, 133/3, 179, 352, 352/1. ZPP člen 9, 11, 11/1, 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 286, 286/1, 338, 338/1.
kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – hrup - nepremoženjska škoda – sukcesivna škoda – zastaranje – višina odškodnine
Tožnik je utrpel nepremoženjsko škodo, in sicer duševne bolečine zaradi kršitve njegove pravice do zdravega življenjskega okolja, ki presega običajne meje (72. člen Ustave RS ter tretji odstavek 133. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)). Na podlagi 179. člena OZ je tožnik kot oškodovanec upravičen do pravične denarne odškodnine.
vpis v zemljiško knjigo – vknjižba lastninske pravice – načelo formalnosti – ovire za vpis – stanje zemljiške knjige
Zemljiškoknjižno sodišče presoja, ali je vpis dovoljen po stanju zemljiške knjige. Zemljiškoknjižno sodišče pa lahko zavrne zemljiškoknjižni predlog, če iz stanja zemljiške knjige izhaja kakšna ovira za vpis. Iz stanja zemljiške knjige ne izhaja, da je Občina Bled postala lastnik nepremičnine parc. št. 1144/26 k.o. X., na podlagi zakona. Ker to dejstvo ne izhaja iz stanja zemljiške knjige, ga zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o predlogu ne more upoštevati.
V postopku prisilne poravnave se ugotavljajo tiste terjatve upnikov, na katere prisilna poravnava učinkuje, in ki so posledično pomembne za ugotovitev deleža glasovalnih pravic. Na prednostne terjatve prisilna poravnava ne učinkuje, zato se v postopku prisilne poravnave ne ugotavljajo. Terjatev je ugotovljena v postopku prisilne poravnave, če ima značilnost navadne terjatve, je priznana v tem postopku in je upnik ni prenesel na dolžnika v postopku spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja. Ker se terjatve, ki imajo značilnost prednostne terjatve, v postopku prisilne poravnave ne ugotavljajo, potem tudi očitek pritožnika, da izpodbijani del sklepa ne vsebuje ugotovitve o priznanju upnikove terjatve, ki jo je prijavil kot prednostno, materialnopravno ni utemeljen.
sklep o preizkusu terjatev – umik prijavljene terjatve – napotitev na pravdo – ločitvena pravica – akcesornost ločitvene pravice
Ker je pritožnik umaknil terjatev, zavarovano z ločitveno pravico na premoženju, ki je bila predmet izpodbijane napotitve pritožnika na drug postopek, se izkaže, da zgolj vztrajanje na ločitveni pravici, ne da bi se v predmetnem stečajnem postopku uveljavljala tudi terjatev, zavarovana s to ločitveno pravico, ne more imeti nobenih pravnih učinkov v tem postopku.
Ni mogoče mimo dejstva, da je vzrok tožničinih poškodb, ki jih je utrpela pri padcu v notranjost vodovodnega jaška, ko je stopila na pokrov jaška, in v posledici katerih obtožuje odškodnino v obravnavani zadevi, nevzdrževanje pokrova vodovodnega jaška, v katerem se nahaja vodomer. Ker se le-ta nesporno nahaja na tožničinem vrtu ob njeni hiši, druga toženka ni dolžna vzdrževati jaška s pokrovom. Kolikor pa gre za nevarno stvar (zaradi dotrajanih nosilcev pokrova vodomernega jaška), pa druga toženka ni imetnica te nevarne stvari, temveč je to sama tožnica (saj se vodomerni jašek nesporno nahaja na njenem (oziroma formalno moževem) zemljišču).
dobava plina za ogrevanje – skupna kotlovnica - zakonska dolžnost – stroški uporabe skupne stvari - sporazum o drugačni porazdelitvi stroškov ogrevanja
Tožena stranka je v danem primeru lastnik nepremičnine – etažne lastnine, vključno z ustreznim deležem solastnine na skupnih prostorih in napravah v večstanovanjski stavbi in zato je, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, v skladu z določbo 68. člena SPZ, dolžna nositi stroške uporabe, upravljanja in druga bremena skupne stvari, ki se nanašajo na celo stvar, v sorazmerju z velikostjo svojega idealnega deleža. Posamezni etažni lastnik na takšno zakonsko obveznost z enostranskim ravnanjem (izjavo) ne more vplivati, ne glede na to, ali je ogrevanje dejansko uporabljal ali ne, sploh glede na dejstvo, da skupni sistem ogrevanja v konkretnem primeru ni omogočal merjenja individualne porabe plina za ogrevanje posamezne nepremičnine.
URS člen 72. OZ člen 133, 133/3, 179, 352, 352/1. ZPP člen 11, 11/1, 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 286, 338, 338/1, 339, 339/2, 350, 350/2, 353.
kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – hrup - nepremoženjska škoda – sukcesivna škoda – zastaranje – višina odškodnine
Tožnica je utrpela nepremoženjsko škodo, in sicer duševne bolečine zaradi kršitve njegove pravice do zdravega življenjskega okolja, ki presega običajne meje (72. člen Ustave RS ter tretji odstavek 133. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)).
odgovornost prodajalca za stvarne napake – škoda zaradi zaupanja - rok za sodno uveljavitev zahtevka
Za uveljavljanje odškodninskega zahtevka za škodo zaradi zaupanja mora biti izpolnjena med ostalim tudi predpostavka sodne uveljavitve zahtevka v enoletnem prekluzivnem roku.
osebni stečaj – pravne posledice začetka postopka odpusta obveznosti – ponovno odločanje o začetku postopka odpusta obveznosti – začetek teka preizkusnega obdobja
Pravne posledice postopka odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja se začnejo z dnem izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti, katerega sestavni del je tudi določitev preizkusnega obdobja. ZFPPIPP v delu, v katerem ureja osebni stečaj, nima določbe o tem, da v primeru, če sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ponovno odloči o začetku postopka odpusta obveznosti, velja, da nastanejo pravne posledice začetka postopka odpusta obveznosti z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku postopka odpusta obveznosti na podlagi prvega sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti. Nenazadnje je navedeno stališče v skladu s pravico upnikov, da dolžini preizkusnega obdobja iz sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti lahko ugovarjajo v šestih mesecih po objavi oklica o začetku postopka odpusta obveznosti. V konkretnem primeru, ko je v primerjavi s prvim, na pritožbo dolžnika razveljavljenim sklepom, v drugem sklepu sodišče prve stopnje določilo krajše preizkusno obdobje, teče nedvomno ta rok od objave drugega sklepa, sicer bi bil upnikom z nezakonitim postopanjem sodišča odvzeta pravica do šestmesečnega roka za ugovor.
Dolžnik je solastnik do ½ navedenih nepremičnin. Sodišče prve stopnje je tako v skladu z 2. odstavkom 16. člena ZZK-1 pravilno vknjižilo hipoteko upnice na dolžnikovem idealnem deležu nepremičnin.