URS člen 72. OZ člen 133, 133/3, 179, 352, 352/1. ZPP člen 9, 11, 11/1, 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 286, 286/1, 338, 338/1.
kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – hrup - nepremoženjska škoda – sukcesivna škoda – zastaranje – višina odškodnine
Tožnik je utrpel nepremoženjsko škodo, in sicer duševne bolečine zaradi kršitve njegove pravice do zdravega življenjskega okolja, ki presega običajne meje (72. člen Ustave RS ter tretji odstavek 133. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)). Na podlagi 179. člena OZ je tožnik kot oškodovanec upravičen do pravične denarne odškodnine.
razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze
Pojem nevzdržnosti zakonske zveze je z vidika svobode in dostojanstva posameznika treba razlagati tako, da nikogar proti njegovi volji ni mogoče siliti, naj ostaja v zakonski zvezi. Že samo dejstvo, da eden od zakoncev v zakonski zvezi več ne želi vtrajati (pri tem mora biti njegova volja resna in pristna), pomeni, da je zakonska zveza zanj nevzdržna.
Nova škoda je le takšna škoda, ko niti tožnik niti zavezanec za plačilo odškodnine zanjo nista mogla vedeti in tudi ne predvideti njenih posledic in zato tudi ni bila predmet plačila odškodnine.
Določba prvega odstavka 98. člena ZZK-1, pa določa, da se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve na podlagi začasne odredbe opravi proti zemljiškoknjižnemu lastniku. Ker zemljiškoknjižno sodišče odloča zgolj o formalnih in materialnih pogojih za vpis v zemljiško knjigo, kot je bilo že obrazloženo, zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve ne more vpisati, če se ta ne glasi v breme zemljiškoknjižnega lastnika. Sklicevanje pritožbe na določila ZIZ so zato neutemeljena, ker mora sodišče v zemljiškoknjižnem postopku odločati v postopku in po pravilih, ki veljajo za ta postopek, torej po določilih ZZK-1.
Sodišče prve stopnje je svoj zaključek, da gre za nesklepčno tožbo, gradilo na ugotovitvi, da po umiku tožbe tožečih strank ni mogoče več ugotoviti, kateri so tisti meseci, ki jih, po trditvah tožečih strank, tožena stranka še ni plačala. Pritožbeno sodišče pa meni, da že načelno v konkretnem primeru ne gre za vsebinsko nesklepčnost tožbe, kvečjemu bi lahko šlo ob takšnem stališču prvostopnega sodišča za njeno formalno nesklepčnost (nepopolnost) tožbe kot vloge. V bistvu gre zaradi pomanjkljivega substanciranja v takšnih primerih za nedoločen tožbeni zahtevek.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0065978
ZKZ člen 20, 22, 22/1. OZ člen 15, 21.
kmetijsko zemljišče - prodajna pogodba - sprejem ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča - sklenitev pogodbe za nakup kmetijskega zemljišča
Med pravdnima strankama je bila s sprejemom ponudbe po 21. členu ZKZ in potekom 30-dnevnega roka sklenjena pogodba o prodaji kmetijskih zemljišč. Vendar pa do odobritve na upravni enoti pogodba nima učinka, ampak začne veljati šele, ko je odobrena. Odobrena pa je lahko le pogodba tistega sprejemnika ponudbe, ki je pravočasno vložil svojo zahtevo za odobritev pravnega posla.
Tožnika od toženca ne moreta zahtevati, da opravi natančno določena dejanja, ampak zgolj to, da vznemirjanje s prekomernim hrupom preneha. Izbira potrebnih zaščitnih ukrepov je prepuščena tožencu, kar je hkrati tudi njegova obveznost.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0067771
ZZK-1 člen 13. SPZ člen 38, 38/4. OZ člen 126, 129.
prepoved odtujitve in obremenitve – izročilna pogodba – pogodba v korist tretjega
V obravnavanem primeru je bila pravica prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine ustanovljena z izročilno pogodbo, zato je sodišče prve stopnje dovoljenost predlaganega vpisa pravilno presojalo po pogojih, ki jih predpisuje SPZ. Ker lahko lastnik omeji svojo lastninsko pravico z absolutnim učinkom le v korist upravičencev, ki so našteti v četrtem odstavku 38. člena SPZ, je predlog za vknjižbo sporne prepovedi utemeljeno zavrnilo.
dobava plina za ogrevanje – skupna kotlovnica - zakonska dolžnost – stroški uporabe skupne stvari - sporazum o drugačni porazdelitvi stroškov ogrevanja
Tožena stranka je v danem primeru lastnik nepremičnine – etažne lastnine, vključno z ustreznim deležem solastnine na skupnih prostorih in napravah v večstanovanjski stavbi in zato je, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, v skladu z določbo 68. člena SPZ, dolžna nositi stroške uporabe, upravljanja in druga bremena skupne stvari, ki se nanašajo na celo stvar, v sorazmerju z velikostjo svojega idealnega deleža. Posamezni etažni lastnik na takšno zakonsko obveznost z enostranskim ravnanjem (izjavo) ne more vplivati, ne glede na to, ali je ogrevanje dejansko uporabljal ali ne, sploh glede na dejstvo, da skupni sistem ogrevanja v konkretnem primeru ni omogočal merjenja individualne porabe plina za ogrevanje posamezne nepremičnine.
V postopku prisilne poravnave se ugotavljajo tiste terjatve upnikov, na katere prisilna poravnava učinkuje, in ki so posledično pomembne za ugotovitev deleža glasovalnih pravic. Na prednostne terjatve prisilna poravnava ne učinkuje, zato se v postopku prisilne poravnave ne ugotavljajo. Terjatev je ugotovljena v postopku prisilne poravnave, če ima značilnost navadne terjatve, je priznana v tem postopku in je upnik ni prenesel na dolžnika v postopku spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja. Ker se terjatve, ki imajo značilnost prednostne terjatve, v postopku prisilne poravnave ne ugotavljajo, potem tudi očitek pritožnika, da izpodbijani del sklepa ne vsebuje ugotovitve o priznanju upnikove terjatve, ki jo je prijavil kot prednostno, materialnopravno ni utemeljen.
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik z (sedaj že pravnomočno) odločitvijo na izstavitev zemljiškoknjižne listine pridobil (številne) nepremičnine od druge toženke s pogodbo, ravno v zameno, da (je) bo preživljal drugo toženko in njene otroke (tudi mld. S.), kar utemeljuje materialnopravni sklep, da na njegovi strani ni nastalo nikakršno prikrajšanje zaradi preživljanja S..
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066601
URS člen 24. ZP-1 člen 22, 22/3, 22/4, 23, 23/5, 125, 156, 156-5. ZVCP-1 člen 23, 23/1, 23/1-66, 32, 32/7, 32/7-d, 235, 235/4. ZPrCP člen 26.
Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu člen 12, 15.
hitrost vožnje - merilniki hitrosti - meroslovne zahteve za merilnike hitrosti - kršitev materialnih določb zakona - sankcije za prekršek - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - prepoved vožnje motornega vozila - voznik začetnik - javnost sojenja - ustna obravnava
Glede javnosti sojenja so v skladu s 24. členom Ustave javne sodne obravnave, pri čemer je za razliko od kazenskega postopka v postopku zaradi prekrškov ustna obravnava in javna razglasitev odločitve bolj izjema kot pravilo.
Poleg kazenskih točk v cestnem prometu v številu, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljena, storilcu na podlagi določbe 5. odstavka 23. člena ZP-1 ni dopustno izreči tudi stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila, tudi če sodišče hkrati ne odloči o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Delno zamudno sodbo je mogoče izdati tudi, če je za odločanje zrel zahtevek le proti enemu tožencu.
Dejstvo, da je bilo stanovanje, ki je bilo predmet prodaje, prej skupno premoženje zakoncev (ob prodaji je bilo že razdeljeno), ne nudi podlage za enotno sosporništvo.
sklep o zavarovanju terjatve z zastavno pravico na nepremičnini – pravnomočnost – vknjižba zastavne pravice po uradni dolžnosti
Sklep o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini je ena izmed listin, ki so podlaga za vknjižbo. Do vknjižbe zastavne pravice ne more priti pred pravnomočnostjo sklepa o zavarovanju.
Pritožbeno sodišče je odločilo, da mora toženec kriti malo več kot polovico (53 %) mesečnih stroškov otrok, saj je upoštevalo, da je v pretežni meri breme varstva in vzgoje na strani tožnice, hkrati pa tudi okoliščine, ki jih je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, da način življenja toženca kaže, da ima višje mesečne dohodke, kot jih realno izkazuje.
vpis v zemljiško knjigo – vknjižba lastninske pravice – načelo formalnosti – ovire za vpis – stanje zemljiške knjige
Zemljiškoknjižno sodišče presoja, ali je vpis dovoljen po stanju zemljiške knjige. Zemljiškoknjižno sodišče pa lahko zavrne zemljiškoknjižni predlog, če iz stanja zemljiške knjige izhaja kakšna ovira za vpis. Iz stanja zemljiške knjige ne izhaja, da je Občina Bled postala lastnik nepremičnine parc. št. 1144/26 k.o. X., na podlagi zakona. Ker to dejstvo ne izhaja iz stanja zemljiške knjige, ga zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o predlogu ne more upoštevati.
vročanje pravni osebi – vročanje zakonitemu zastopniku pravne osebe – vrnitev v prejšnje stanje
Ker je objektivno izkazano, da je bil prvotoženi hkrati tudi zakoniti zastopnik drugotožene stranke in v kritičnem času odsoten, niti ni relevantno, ali je stranka morebiti sama zakrivila to okoliščino. Dokler stranka ni seznanjena s tem, da teče zoper njo ustrezen postopek, ji je priznan privilegij, da s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje lahko prepreči izdajo zamudne sodbe. Institut vrnitve v prejšnje stanje tako omili vročanje po 141. členu ZPP v primeru, ko stranka ni mogla pričakovati, da bo prejela sodno pošiljko s takšnimi učinki.
Pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja je podan le v dveh primerih: a) ko je dokazna ocena napačna in b) ko pritožnik uveljavlja dovoljeno pritožbeno novoto. V vseh ostalih primerih gre v resnici za pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka – te pa mora pritožnik uveljavljati v skladu s procesnimi standardi ZPP.
Temeljna razlika med institutom (ne)veljavnosti darilne pogodbe na eni ter vrnitve darila na drugi strani je, da se je treba pri prvem vprašati po tem, ali so bile v sklenitveni fazi pogodbe podane dejanske okoliščine, zaradi katerih pogodba ni veljavna, vrnitev darila pa je po drugi strani pravna posledica, ki izhaja iz dejanskih okoliščin, ki so nastopile kasneje – ko je bil posel že sklenjen, obveznosti pa izpolnjene. Te okoliščine ne pomenijo, da je bil posel neveljaven. Vrnitev darila je utemeljena na posebnih pravilih, ki splošno zgradbo pravnega posla presegajo. Pritožbene trdite, da bi morala tožnica na podlagi 84. člena ZZZDR uveljavljati ničnost oziroma neveljavnost darilne pogodbe, so zato pravno napačne.
ZPP člen 30, 481, 481/1, 481/2, 482, 483, 484. ZFPPIPP člen 7, 7/7. ZOdvT člen 1.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – odvetnik kot pravdna stranka – spor iz opravljanja odvetnikove dejavnosti
Tožeča stranka je odvetnik in ne odvetniška družba. Po 1. členu ZOdvt odvetnik svojo dejavnost opravlja kot svoboden poklic. Izrecno odvetnike kot zasebnike opredeljuje sedmi odstavek 7. člena ZFPPIPP. Kot zasebnik torej odvetnik ne sodi v krog oseb iz prvega odstavka 481. člena ZPP, niti ne gre po vsebini za spor iz drugega odstavka 481. člena in iz 482. do 484. člena ZPP, za katerega bi bilo treba uporabiti pravila o postopku v gospodarskih sporih.
V tej zadevi je prišlo do spremembe tožbe, saj je tožeča stranka poleg svojega primarnega zahtevka, ki je temeljil na verodostojni listini (menici), uveljavljala še drug, podredeni odškodninski zahtevek. Za istovetnost denarnih zahtevkov je namreč pomembna tudi njihova dejanska podlaga. Čeprav je s kasnejšim podrednim zahtevkom tožeča stranka od tožencev terjala enak znesek denarja, ga je terjala na drugačni pravni in dejanski podlagi. Prvega je terjala na podlagi menice (gre za abstraktno obveznost), drugega pa na podlagi neposlovne, in sicer odškodninske zaveze, namreč povzročene ji škode zaradi kršitve pogodbe.