krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - izvršba zoper delodajalca - odgovornost za opuščeno odtegnitev
V primeru izvršbe zoper delodajalca po 134. členu ZIZ gre za atrakcijo pristojnosti, saj je predlog proti dolžnikovemu dolžniku vezan na vodenje postopka proti dolžniku.
stiki – ravnovesje med koristmi in obremenitvijo življenja
Izvajanje stikov po naravi stvari predstavlja za življenje vseh vpletenih določeno obremenitev. Ker pa so stiki za otroka koristni (pomembna pa je tudi pravica staršev do stikov), je treba pri odločitvi o stikih najti ustrezno ravnovesje med koristmi in bremeni.
osebni stečaj – pravne posledice začetka postopka odpusta obveznosti – ponovno odločanje o začetku postopka odpusta obveznosti – začetek teka preizkusnega obdobja
Pravne posledice postopka odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja se začnejo z dnem izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti, katerega sestavni del je tudi določitev preizkusnega obdobja. ZFPPIPP v delu, v katerem ureja osebni stečaj, nima določbe o tem, da v primeru, če sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ponovno odloči o začetku postopka odpusta obveznosti, velja, da nastanejo pravne posledice začetka postopka odpusta obveznosti z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku postopka odpusta obveznosti na podlagi prvega sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti. Nenazadnje je navedeno stališče v skladu s pravico upnikov, da dolžini preizkusnega obdobja iz sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti lahko ugovarjajo v šestih mesecih po objavi oklica o začetku postopka odpusta obveznosti. V konkretnem primeru, ko je v primerjavi s prvim, na pritožbo dolžnika razveljavljenim sklepom, v drugem sklepu sodišče prve stopnje določilo krajše preizkusno obdobje, teče nedvomno ta rok od objave drugega sklepa, sicer bi bil upnikom z nezakonitim postopanjem sodišča odvzeta pravica do šestmesečnega roka za ugovor.
Dolžnik je solastnik do ½ navedenih nepremičnin. Sodišče prve stopnje je tako v skladu z 2. odstavkom 16. člena ZZK-1 pravilno vknjižilo hipoteko upnice na dolžnikovem idealnem deležu nepremičnin.
Zavarovanje lastnika vozila proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam po ZOZP v primerih, ko lastnik vozila ni tudi zavarovalec, mora zavarovalec skleniti po pooblastilu ali z odobritvijo lastnika vozila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - OKOLJSKO PRAVO
VSM0021166
OZ člen 179. ZPP člen 9, 11, 11/1, 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 338, 338/1, 339, 339/2, 353.
pravična denarna odškodnina - nematerialna škoda - škoda, ki presega običajne meje
Tožnik kot oškodovanec je upravičen do pravične denarne odškodnine po kriterijih iz 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), za telesne bolečine, duševne bolečine in za strah, ki izvirajo iz posega v njihovo pravico do zdravega življenjskega okolja, ki je ustavna pravica in pripada vsakomur, država pa jo mora zagotavljati, pri čemer tak poseg predstavlja v našem primeru imisija hrupa, nad tolerančno mero.
nagrada stečajnemu upravitelju – poplačilo zadnjega dela nagrade – preuranjeno odločanje
Odločanje o zadnjem delu izplačila nagrade upravitelju je preuranjeno, saj je odvisno od odločitve Vrhovnega sodišča RS o vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti.
Iz določbe 79. člena ZZK-1 nedvomno izhaja, da je mogoče zaznambo spora pod pogoji, ki jih določa zakon, dovoliti le v primeru, da je spor v teku, ne pa po tem, ko se spor konča.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0065934
OZ člen 165, 179, 299, 299/1.
zamuda – zapadlost – rok za izpolnitev obveznosti
Tožeča stranka je v predpravdnem zahtevku za plačilo odškodnine zahtevala plačilo zakonskih zamudnih obresti šele od poteka roka iz 943. člena OZ. Ker je tožnik toženi stranki postavil rok, v katerem mu mora izplačati zahtevano odškodnino, je prišla tožena stranka v zamudo šele z njegovim potekom.
sklep o preizkusu terjatev – umik prijavljene terjatve – napotitev na pravdo – ločitvena pravica – akcesornost ločitvene pravice
Ker je pritožnik umaknil terjatev, zavarovano z ločitveno pravico na premoženju, ki je bila predmet izpodbijane napotitve pritožnika na drug postopek, se izkaže, da zgolj vztrajanje na ločitveni pravici, ne da bi se v predmetnem stečajnem postopku uveljavljala tudi terjatev, zavarovana s to ločitveno pravico, ne more imeti nobenih pravnih učinkov v tem postopku.
V 3. odstavku 86. člena ZPP je določeno, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Navedena določba se ne nanaša le na izredna pravna sredstva pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, temveč na postopke z vsemi izrednimi pravnimi sredstvi, kar je tudi obnova postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0063366
ZPP člen 7, 190, 190/1, 212, 324, 324/4, 496. OZ člen 101, 101/2, 125, 125/2. ZGD-1 člen 580, 580/6, 618, 618/2.
ugovor neizpolnjene pogodbe – odtujitev terjatve med pravdo – pridobitev terjatve z univerzalnim pravnim nasledstvom – sprememba tožeče stranke – sodba s polno obrazložitvijo
Dejstvo, da je tožeča stranka odtujila terjatve, o katerih teče pravda, ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča. Ob ugotovljenem dejstvu, da se je prevzemnik terjatve med pravdo tudi pripojil k tožeči stranki (odstopnici terjatve), pa je tožeča stranka (ponovno) postala materialnopravna imetnica terjatve zoper toženo stranko. Ker se tožeča stranka med pravdo ni spremenila, tudi niso bili podani razlogi za prekinitev postopka in pritožba v to smer ni utemeljena.
Pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja je podan le v dveh primerih: a) ko je dokazna ocena napačna in b) ko pritožnik uveljavlja dovoljeno pritožbeno novoto. V vseh ostalih primerih gre v resnici za pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka – te pa mora pritožnik uveljavljati v skladu s procesnimi standardi ZPP.
Temeljna razlika med institutom (ne)veljavnosti darilne pogodbe na eni ter vrnitve darila na drugi strani je, da se je treba pri prvem vprašati po tem, ali so bile v sklenitveni fazi pogodbe podane dejanske okoliščine, zaradi katerih pogodba ni veljavna, vrnitev darila pa je po drugi strani pravna posledica, ki izhaja iz dejanskih okoliščin, ki so nastopile kasneje – ko je bil posel že sklenjen, obveznosti pa izpolnjene. Te okoliščine ne pomenijo, da je bil posel neveljaven. Vrnitev darila je utemeljena na posebnih pravilih, ki splošno zgradbo pravnega posla presegajo. Pritožbene trdite, da bi morala tožnica na podlagi 84. člena ZZZDR uveljavljati ničnost oziroma neveljavnost darilne pogodbe, so zato pravno napačne.
URS člen 72. OZ člen 133, 133/3, 179, 352, 352/1. ZPP člen 11, 11/1, 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 286, 338, 338/1, 339, 339/2, 350, 350/2, 353.
kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – hrup - nepremoženjska škoda – sukcesivna škoda – zastaranje – višina odškodnine
Tožniku je bila prisojena denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v njegovo pravico do zdravega življenjskega okolja, ki je ustavna pravica, urejena v 72. členu Ustave RS ter je kršitev te pravice urejena z odškodninsko odgovornostjo v tretjem odstavku 133. člena OZ, ki opredeljuje mejo pred pravno priznano in pravno nepriznano škodo.
odpoved dediščini v korist določenega dediča – pozneje najdeno premoženje
Odpoved dediščini v korist določenega dediča se šteje le kot izjavo o odstopu deleža na znanem zapuščinskem premoženju, ne pa tudi o odstopu deleža na pozneje najdenem premoženju.
delitev solastnine – fizična delitev – prekluzija – civilna delitev – sodni izvedenec – soglasje za izvedbo vlaganj pred delitvijo
Ker je sodni izvedenec ugotovil, da fizična delitev nepremičnine brez večjih investicijskih vlaganj ni mogoča, predlagateljica pa z vlaganji oziroma posegi, ki bi bili potrebni za vzpostavitev dveh samostojnih enot, ni soglašala, soglasja pa ni dal niti nasprotni udeleženec, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da fizična delitev ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti ter odločilo, naj se nepremičnina proda in razdeli kupnina. Velja namreč, da če se solastnik vlaganjem upira, sodišče ne more nadomestiti njegovega soglasja, saj ima solastnik pravico do delitve solastne stvari v takem stanju, v kakršnem trenutno je.
ZFPPIPP člen 386, 386/1, 386/1-1, 406, 406/1, 406/1-1.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ugovor stečajnega upravitelja – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – prepoved samostojnega sklepanja poslov in razpolaganja s premoženjem, ki spada v stečajno maso
Upravitelj s tem, ko je dolžnici svetoval, da prodajo oglaša, še ni soglašal, da dolžnica sama sklene prodajno pogodbo in prevzame kupnino. Dolžnica je bila ne le z razgovorom z upraviteljem, ampak tudi z oklicem seznanjena s prepovedjo samostojnega sklepanja pogodb in opravljanja pravnih poslov, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prenehanje delodajalca - redna likvidacija - rok za podajo odpovedi
Tudi v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi v postopku prenehanja delodajalca je treba upoštevati rok 6 mesecev od nastanka razloga za podajo odpovedi. Tožena stranka je ta rok, ki je začel teči z odpovedjo naročil, spoštovala, tako da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tožniku, zakonita.
ZDR člen 109. Kolektivna pogodba dejavnosti bank in hranilnic v Republiki Sloveniji člen 2, 3, 139.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kolektivna pogodba
Tožnica je ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga upravičena do odpravnine po kolektivni pogodbi dejavnosti, ki je višja od odpravnine, kot bi ji šla na podlagi 109. člena ZDR.