Stroške detektiva je mogoče opredeliti kot potrebne le v primerih, ko upnik do podatkov, ki jih je pridobil s pomočjo detektivske agencije, ne bi mogel priti na drug način.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 46.
plačilo izvedenca - nagrada za izvedensko delo - pregled zdravstvene dokumentacije
Tožnica izvedencu neupravičeno odreka pravico do plačila v zvezi s pregledom njene zdravstvene dokumentacije. Po 2. točki prvega odstavka 46. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih pripada izvedencu 92,00 EUR ne samo za zbiranje, ampak tudi za proučevanje dodatne dokumentacije
Izvedensko delo se vrednoti tako po njegovi zahtevnosti, kot tudi po njegovi obsežnosti. Izvedenčev položaj, kariera in izkušnje tako ne morejo biti razlog za nižje vrednotenje opravljenega dela. Navsezadnje bi to pomenilo nedopustno in neenakopravno obravnavanje izvedencev.
zamuda pri izpolnitvi obveznosti – pogodbena kazen – znižanje plačila
Sodišče prve stopnje ni obravnavalo ugovora znižanja plačila po 640. čl. OZ, saj predmet tožbenega zahtevka niso bila dela, opravljena po specifikaciji k aneksu št. 3, ampak so bili predmet računi iz poslovanja v obdobju pred sklenitvijo aneksa št. 3 in le v zvezi z njimi bi bilo mogoče uveljavljati ugovor znižanja plačila zaradi napak izvršenega posla.
V primeru, ko je bila izvršba na premičnine enkrat že dovoljena, mora upnik zatrjevati in izkazati spremembo dejanskega stanja, ki je v tem, da je dolžnik po prejšnjem neuspešnem poskusu rubeža premičnin pridobil določeno premično premoženje.
priglasitev terjatve v zapuščinskem postopku – priznanje terjatve – zapuščinski postopek – pripoznava zahtevka – sklep o dedovanju kot izvršilni naslov
Upniki, razen v primeru ločitve zapuščine, niso stranke zapuščinskega postopka.
Zapuščinsko sodišče lahko le v primeru, če dediči soglasno priznajo terjatev upnika, le-te zaveže k plačilu prijavljene in s strani dedičev priznane terjatve, saj so terjatve do zapuščine pravice obligacijskega prava. Če takega soglasja dedičev ni, lahko upnik svojo terjatev uveljavlja le v pravdi.
Izjava o priznanju terjatve, dana v zapuščinskem postopku, ni pripoznava tožnikovega zahtevka.
dodatek za pomoč in postrežbo - pogoji za priznanje pravice
Ob ugotovitvi, da se tožnica lahko sama hrani (pripravljeno hrano sama nosi v usta, potrebuje le stalen nadzor, tudi pri ostalih življenjskih aktivnostih zaradi starostne demence), je pravilen zaključek, da niso izpolnjeni pogoji za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence.
ZPP člen 318. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 114, 114/1.
zamudna sodba - osebna vročitev - fikcija vročitve - izostanek odgovora na tožbo - sklepčnost - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - starejši delavec
Tožena stranka bi tožniku lahko zakonito redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga le, če bi za to imela njegovo soglasje, saj je užival posebno varstvo pred odpovedjo kot starejši delavec.
Ob ugotovitvi, da pri tožniku v spornem obdobju ni prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja za težko fizično delo in da je bil zmožen le za lahko fizično delo v skrajšanem delovnem času, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se odločbi toženca (da je tožnik zmožen za delo, da je zmožen za delo v skrajšanem delovnem času) odpravita in da se ugotovi, da je bil tožnik v spornem obdobju začasno nezmožen za delo v polnem delovnem času.
Tožnici delovno razmerje ni zakonito prenehalo, ko jo je tožena stranka (ne da bi izvedla postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi) odjavila iz obveznih zavarovanj za socialno varnost. Kljub temu, da je po prenehanju delovnega razmerja opravljala delo pri drugem delodajalcu (ne da bi z njim sklenila pogodbo o zaposlitvi), je utemeljen tožbeni zahtevek, da ji tožena stranka prizna delovno razmerje, jo prijavi v obvezna zavarovanja ter odvede zanjo davke in prispevke (plačila plače tožnica niti ni zahtevala).
ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 102. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ekonomski razlog - invalid III. kategorije - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Tožena stranka je s sklepom ukinila tožnikovo delovno mesto operativno vodenje in organizacija srednje zahtevnih del za skupino delavcev na gradbišču – „gradbeni delovodja II. Po ukinitvi tega delovnega mesta delo opravljajo le kooperanti in njihovi skupinovodje, ki imajo višjo stopnjo izobrazbe kot tožnik. Opisano predstavlja utemeljen (organizacijski) razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku.
Stroški stojnice, na kateri je tožnik opravljal delo za toženo stranko, ne predstavljajo stroška v zvezi z delom, ki bi ga moral kriti delavec. Gre za strošek, ki ga krije delodajalec, zato tožena stranka ni imela podlage, da bi od tožnikove bruto plače oz. "bruto provizije" odštela te stroške, kar pomeni, da je tožbeni zahtevek za povrnitev teh stroškov oz. dela neizplačane plače utemeljen.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 88/6. ZPIZ-1 člen 102, 103. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - invalid - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Dejstvo, da je tožnik po ukinitvi delovnega mesta, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in po prejemu redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v času odpovednega roka še opravljal delo, ne pomeni, da tožena stranka ni imela utemeljenega razloga za odpoved ali da bi delo pri toženi stranki lahko opravljal še naprej (pod spremenjenimi pogoji).
ZPIZ-1 člen 275, 275/1, 275/3. OZ člen 190, 190/1, 190/3, 191.
vrnitev preplačila - verzija - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu
Tožnici je bilo nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu v določenem obdobju izplačevano brez pravnega temelja, torej brez upravnega akta toženca. Iz tega razloga je verzijski zahtevek toženca utemeljen, tožnica mu je preplačilo dolžna vrniti v obsegu, kot je bilo določeno z odločbo toženca, saj tožnica zoper višino preplačila ni ugovarjala.
ZDR člen 1, 11, 42, 66, 109, 109/1, 126, 126/2, 137. ZDSS-1 člen 40.
odpravnina - osnova za odpravnino - invalid - delna invalidska pokojnina - vzorčni postopek
Delna invalidska pokojnina, ki jo prejme delavec - invalid, ne predstavlja dela plače niti nadomestila plače, ki bi se vštelo v osnovo za odmero odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
nevarna dejavnost – objektivna odškodninska odgovornost – delo gozdnega delavca – nepremoženjska škoda
Ali je treba neko dejavnost šteti za nevarno, odloča sodišče, ki pri tem upošteva vse okoliščine primera. Neka dejavnost je nevarna takrat, ko je po njenem rednem teku in že po njeni naravi in načinu opravljenja, ogroženo zdravje ljudi ali premoženje, tako da to ogrožanje zahteva povečano pozornost oseb, ki to dejavnost opravljajo.
Delo gozdnega delavca se izvaja po najrazličnejših terenskih konfiguracijah in v vseh vremenskih pogojih. Povezano je z neposrednim premagovanjem ovir, ki jih predstavlja naraven in težko prehoden teren ter istočasnim fizično napornim delom. Dejavnost v takšnih okoliščinah sama po sebi pomeni povečano nevarnost, saj je zaradi narave in načina opravljanja dela ves čas ogrožena fizična integriteta delavca.
Če eden od solastnikov uporablja celo nepremičnino ali jo uporablja v večjem obsegu glede na svoj idealni delež, pa za to nima ustreznega pravnega naslova, ima drugi solastnik, ki proti svoji volji solastne stvari ne more uporabljati, pravico do ustreznega nadomestila (uporabnine).
Odločitev, da so tožniki dolžni toženi stranki povrniti utemeljeno priglašene stroške postopka, je pravilna, saj so tožniki tožbo le delno (za neznaten del) umaknili, po tem ko je tožena stranka izpolnila ta del tožbenega zahtevka, umik preostalega dela tožbe pa ni bil posledica dejstva, da bi tožena stranka zahtevano izpolnitev izvršila.
Četudi je tožnik kršil skopo navodilo, ki je bilo zapisano v odločbi imenovanega zdravnika, po katerem mu je bilo v času bolniškega staleža odrejeno mirovanje na domu, mu tožena stranka ni zakonito podala izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 6. al. 1. odst. 111. čl. ZDR. Za presojo zakonitosti odpovedi je namreč bistveno, da tožnikove aktivnosti (nakupovanje, točenje goriva v avto, etc.) niso poslabšale njegove zdravstvenega stanja, zaradi katerega je bil v bolniškem staležu, poleg tega pa je bila tožnikova žena invalid I. kategorije invalidnosti, tako da je bil tožnik edini, ki lahko poskrbi za osnovne življenjske potrebščine.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 229/4, 235, 235/1, 244.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - podaljšanje bolniškega staleža - poslabšanje zdravstvenega stanja
Ker pri tožnici ni prišlo do nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja (to niti ne izhaja iz predloga za podaljšanje bolniškega staleža, ki je bil podan s strani njene osebne zdravnice), v določbah POZZ ni podlage, da bi se bolniški stalež, ki je bil zaključen s pravnomočno sodbo, podaljšal.