Ker sta se izpovedi direktorice in zunanje sodelavke, ki je bila zadolžena za evidentiranje podatkov in bilanc pri toženi stranki, bistveno razlikovali in sicer predvsem v delu, ki se nanaša na to, ali je bil tudi v letu 2009 vršen nadzor nad tožničinim delom, ali je bila uvedena v delo ter glede strokovnih napak, in ker tožena stranka ni podala ustrezne obrazložitve ocene (v oceni je nadrejena delavka le prepisala definicijo ocene), je pravilna odločitev, da se sklep komisije za preizkus ocene in ocenjevalni list za oceno delovne uspešnosti javnega uslužbenca (tožnice) razveljavita.
podjemna pogodba – ponudba – sprejem ponudbe – do kdaj veže ponudba - plačilo
S sprejemom ponudbe (predračuna) je bila sklenjena podjemna pogodba, s katero je bila dogovorjena tudi končna cena. Če je izvajalec v resnici mislil ponuditi le ceno na določeno količino, bi moral to v predračunu jasno formulirati, ali pa dokazati takšen ustni dogovor.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 88/6. ZPIZ-1 člen 102, 103. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - invalid - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Dejstvo, da je tožnik po ukinitvi delovnega mesta, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in po prejemu redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v času odpovednega roka še opravljal delo, ne pomeni, da tožena stranka ni imela utemeljenega razloga za odpoved ali da bi delo pri toženi stranki lahko opravljal še naprej (pod spremenjenimi pogoji).
ZZVZZ člen 23, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 45.
zdraviliško zdravljenje - pogoji za priznanje pravice
Glede na skladna mnenja medicinskih strokovnjakov, da bi se pri tožnici s strnjenim zdraviliškim zdravljenjem bistveno izboljšalo zdravstveno stanje tudi za daljši čas, s tem pa tudi funkcionalne in delovne sposobnosti, ter ob upoštevanju, da tožnici neposredno po opravljeni operaciji in bolnišničnem zdravljenju ni bilo zagotovljeno zdravljenje v zdravilišču s souporabo naravnega zdravilnega sredstva, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o odpravi odločbe toženca in priznanju pravice do zdraviliškega zdravljenja.
ZPP člen 277, 277/2, 278, 278/1, 318. ZDR člen 131, 131/1, 131/2.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - obrazložen odgovor - regres za letni dopust
Ker tožena stranka v odgovoru na tožbo razen z navedbo, da prereka vse navedbe v tožbi, tožbenemu zahtevku za plačilo regresa za letni dopust za leto 2009 ni ugovarjala, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je v tem delu odgovor na tožbo neobrazložen in izdalo delno zamudno sodbo, s katero je toženi stranki regres za letni dopust za omenjeno leto naložilo v plačilo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za vložitev tožbe - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - zagovor - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - pripor - rok za podajo odpovedi
Tožnik je tožbo z zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi vložil pravočasno. Naknadno je njegov pooblaščenec s pripravljalno vlogo tožbo razširil na reintegracijski in reparacijski zahtevek, ta razširitev tožbe ne pomeni, da je tožba nepravočasna.
Načelo uspeha pri odločanju o stroških postopka v pravdnem postopku velja ne glede na razlog, zaradi katerega stranka v sporu ni uspela. Zato ni bistveno, da v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni zavrnilo tožbenega zahtevka zato, ker ne bi bil utemeljen, ampak zato, ker tožeča stranka svojih terjatev ni prijavila v stečajno maso.
ZPP člen 155, 155/1. Odvetniška tarifa tarifna številka 39.
stroški postopka - potrebni stroški - nagrada za pregled listin - nagrada za posvet s stranko
Nagrada za pregled listin v višini 50 točk ter nagrada za posvet s stranko v isti višini se toženi stranki ne priznata, saj ni šlo za samostojni storitvi, ampak za storitvi, ki sta zajeti pod postavko nagrade za sestavo odgovora na tožbo.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje v sklepu o določitvi izvedenca izrecno zahtevalo, da izvedensko mnenje poda izvedenski organ v sestavi specialista medicine dela, prometa in športa ter specialista ortopeda, se izvedenski organ (pritožnik) neutemeljeno zavzema za priznanje (dodatnih) stroškov za opravljen pregled psihologa.
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da tožnik v spornem obdobju ni bil prikrajšan pri plači, saj je prejemal celo več, kot je bilo določeno s pogodbo o zaposlitvi oz. v panožni kolektivni pogodbi, utemeljeno zavrnilo njegov tožbeni zahtevek za plačilo domnevnega prikrajšanja.
Četudi je tožnik kršil skopo navodilo, ki je bilo zapisano v odločbi imenovanega zdravnika, po katerem mu je bilo v času bolniškega staleža odrejeno mirovanje na domu, mu tožena stranka ni zakonito podala izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 6. al. 1. odst. 111. čl. ZDR. Za presojo zakonitosti odpovedi je namreč bistveno, da tožnikove aktivnosti (nakupovanje, točenje goriva v avto, etc.) niso poslabšale njegove zdravstvenega stanja, zaradi katerega je bil v bolniškem staležu, poleg tega pa je bila tožnikova žena invalid I. kategorije invalidnosti, tako da je bil tožnik edini, ki lahko poskrbi za osnovne življenjske potrebščine.
izobraževanje - pogodba o štipendiranju - vrnitev štipendije
Prošnje štipendista za priznanje zaposlitve pri organih EU kot izpolnitev študijskih obveznosti (namesto zaposlitve pri toženi stranki), ni mogoče šteti za pisno odklonitev zaposlitve pri toženi stranki, na podlagi katere bi tožena stranka (štipenditor) lahko zahtevala vrnitev izplačanih štipendij.
ZPIZ-1 člen 60, 81, 91, 91/2, 93, 93/1, 93/7, 97, 156, 156/5, 160, 162, 249. ZDSS-1 člen 81, 81/3, 82.
invalidnost - pravice na podlagi invalidnosti - odločitev v škodo pritožnika
Z odpravo prvostopenjske odločbe toženke, s katero so bile tožniku priznane pravice na podlagi ugotovljene invalidnosti III. kategorije od 5. 1. 2009, je sodišče prve stopnje odločilo v škodo tožniku, saj je tožnika ob odpravi odločbe razvrstilo v II. kategorijo invalidnosti šele od 16. 2. 2009. Prvostopenjsko odločbo bi moralo pustiti v veljavi za čas do 16. 2. 2009, do tedaj gredo tožniku pravice na podlagi invalidnosti III. kategorije.
ZZVZZ člen 80, 81, 82, 85. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
zmožnost za delo - začasna nezmožnost za delo
Za ugotavljanje začasne delazmožnosti pri tožniku je odločilno vprašanje, ali je tožnik sposoben opravljati svoje dejansko delo (delo, ki ga opravlja, to je delo zidarja), ni pa pomembno, kakšna je tožnikova dejanska izobrazba.
invalid II. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom
Tožnik je bil z dokončno odločbo toženca razvrščen v II. kategorijo invalidnosti s pravico do dela s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno v okviru svoje dejavnosti od 6. 4. 1999. Čeprav začetek invalidnosti sodi v čas pred uveljavitvijo ZPIZ-1, je treba pri presoji, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, uporabiti določbe ZPIZ-1, saj tožniku pravice še niso bile priznane.
ZIZ člen 2, 2/2. ZST člen 4, 4/2, 4/2-1, 4/2-2, 9, 9/1, 17, 17/1.
izvršba po uradni dolžnosti - plačilo sodne takse – relativno zastaranje
V postopku izvršbe po uradni dolžnosti ni mogoče uporabiti določbe 17. člena ZST o prevalitvi obveznosti plačila sodnih taks s taks oproščene stranke, ki je v postopku uspela, na taks neoproščeno stranko.
V kolikor delavec nima veljavno sklenjenega delovnega razmerja oz. pogodbe o zaposlitvi (in za ugotovitev obstoja delovnega razmerja zamudi rok za uveljavljanje sodnega varstva - v roku 30 dni od prenehanja delovnega razmerja), ne more uspešno uveljavljati zahtevkov iz naslova delovnega razmerja (plača, nadomestilo za neizkoriščen letni dopust, povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela, povračilo stroškov prehrane med delom, regres za letni dopust).
sodni izvedenec - nagrada - izvedenina - materialni stroški
Priglašenih stroškov izvedenskega dela (osebni pregled tožnika, dodatne preiskave) ni mogoče zavrniti zgolj iz razloga, ker izvedenski organ ni predložil cenika storitev, ampak jih je opredelil kot nagrado za osebni pregled (čeprav gre za materialne stroške).
Tožnici delovno razmerje ni zakonito prenehalo, ko jo je tožena stranka (ne da bi izvedla postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi) odjavila iz obveznih zavarovanj za socialno varnost. Kljub temu, da je po prenehanju delovnega razmerja opravljala delo pri drugem delodajalcu (ne da bi z njim sklenila pogodbo o zaposlitvi), je utemeljen tožbeni zahtevek, da ji tožena stranka prizna delovno razmerje, jo prijavi v obvezna zavarovanja ter odvede zanjo davke in prispevke (plačila plače tožnica niti ni zahtevala).
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 45.
zdraviliško zdravljenje - pogoji za priznanje pravice
Pri tožnici, ki ima degenerativno okvaro vratne in ledvene hrbtenice z nevrološko okvaro leve roke in desnega stopala, se z zdraviliškim zdravljenjem zdravstveno stanje za daljši čas ne bi bistveno izboljšalo, tako da je pravilna odločitev toženca, da ji takšne pravice ne prizna.