stroški postopka - stroški za sestavo vloge - potrebni stroški
Tožnik je za obrazložene (pripravljalne) vloge, s katerimi je podal pripombe na izvedenska mnenja oziroma je argumentirano prerekal navedbe toženca, upravičen do nagrade v višini 150 odvetniških točk (in ne le 50 odvetniških točk, kolikor mu jih je priznalo sodišče prve stopnje).
ZZVZZ člen 80, 81, 82, 85. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
zmožnost za delo - začasna nezmožnost za delo
Za ugotavljanje začasne delazmožnosti pri tožniku je odločilno vprašanje, ali je tožnik sposoben opravljati svoje dejansko delo (delo, ki ga opravlja, to je delo zidarja), ni pa pomembno, kakšna je tožnikova dejanska izobrazba.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - varno delo
Do nesreče pri delu je prišlo izključno iz razloga, ker je tožnik pri nameščanju pokrivala na kamion ravnal v nasprotju z navodili za varno delo tožene stranke, s katerimi je bil seznanjen. Iz tega razloga njegov tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, ki jo je pri nesreči utrpel, ni utemeljen.
Dejstvo, da je tožena stranka v postopku preoblikovanja iz društva v fundacijo, ne pomeni, da je plačilo (morebitne) terjatve tožnika iz naslova odškodnine oteženo, tako da bi bila izdaja začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve (prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnin) utemeljena.
izobraževanje - pogodba o štipendiranju - vrnitev štipendije
Prošnje štipendista za priznanje zaposlitve pri organih EU kot izpolnitev študijskih obveznosti (namesto zaposlitve pri toženi stranki), ni mogoče šteti za pisno odklonitev zaposlitve pri toženi stranki, na podlagi katere bi tožena stranka (štipenditor) lahko zahtevala vrnitev izplačanih štipendij.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, povzročeno zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – višina odškodnine – merila za določitev odškodnine
Iz stališča ESČP v zadevi Zajc in ostali v. Slovenija izhaja, da je lahko višina odškodnine, ki jo prisodi nacionalno sodišče, več kot polovico nižja od tiste, ki bi jo v podobni zadevi prisodilo ESČP, ker je treba upoštevati vrednost zadoščenja v luči življenjskega standarda odgovorne države ter prednosti postopkov pred domačimi sodišči, ki so bližji in bolj dostopni kot postopek pred ESČP.
Presoja višine odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
ZDR člen 82, 82/2, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - tatvina
V individualnem delovnem sporu, v katerem se presoja zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je podana zaradi kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja, se ne odloča o kazenski odgovornosti delavca, delavec pa se v postopku ne more sklicevati na procesna jamstva iz ZKP (češ da "kazenska ovadba" ne vsebuje vseh elementov), saj se v individualnem delovnem sporu uporabljajo določbe ZDSS-1 in ZPP.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 184. Kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva člen 44, 44/2, 46.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - kriteriji za izbiro - primerljivi delavci - diskriminacija - odškodnina
Tožena stranka je izbiro med več delavci na istem delovnem mestu klepar, na katerem je delal tudi tožnik, opravila pravilno le v okviru ene poslovne enote, saj so ostale poslovne enote preveč oddaljene, da bi delavce med njimi lahko prerazporejala.
Tožnici delovno razmerje ni zakonito prenehalo, ko jo je tožena stranka (ne da bi izvedla postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi) odjavila iz obveznih zavarovanj za socialno varnost. Kljub temu, da je po prenehanju delovnega razmerja opravljala delo pri drugem delodajalcu (ne da bi z njim sklenila pogodbo o zaposlitvi), je utemeljen tožbeni zahtevek, da ji tožena stranka prizna delovno razmerje, jo prijavi v obvezna zavarovanja ter odvede zanjo davke in prispevke (plačila plače tožnica niti ni zahtevala).
Ob ugotovitvi, da pri tožniku v spornem obdobju ni prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja za težko fizično delo in da je bil zmožen le za lahko fizično delo v skrajšanem delovnem času, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se odločbi toženca (da je tožnik zmožen za delo, da je zmožen za delo v skrajšanem delovnem času) odpravita in da se ugotovi, da je bil tožnik v spornem obdobju začasno nezmožen za delo v polnem delovnem času.
Tožnik (vršilec dolžnosti direktorja tožene stranke) je ob odhodu v pokoj upravičen tako do odpravnine, ki je bila dogovorjena v individualni pogodbi o zaposlitvi, kot do odpravnine, ki jo za primer upokojitve določa ZDR.
nevarna dejavnost – objektivna odškodninska odgovornost – delo gozdnega delavca – nepremoženjska škoda
Ali je treba neko dejavnost šteti za nevarno, odloča sodišče, ki pri tem upošteva vse okoliščine primera. Neka dejavnost je nevarna takrat, ko je po njenem rednem teku in že po njeni naravi in načinu opravljenja, ogroženo zdravje ljudi ali premoženje, tako da to ogrožanje zahteva povečano pozornost oseb, ki to dejavnost opravljajo.
Delo gozdnega delavca se izvaja po najrazličnejših terenskih konfiguracijah in v vseh vremenskih pogojih. Povezano je z neposrednim premagovanjem ovir, ki jih predstavlja naraven in težko prehoden teren ter istočasnim fizično napornim delom. Dejavnost v takšnih okoliščinah sama po sebi pomeni povečano nevarnost, saj je zaradi narave in načina opravljanja dela ves čas ogrožena fizična integriteta delavca.
Če eden od solastnikov uporablja celo nepremičnino ali jo uporablja v večjem obsegu glede na svoj idealni delež, pa za to nima ustreznega pravnega naslova, ima drugi solastnik, ki proti svoji volji solastne stvari ne more uporabljati, pravico do ustreznega nadomestila (uporabnine).
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - okoliščine - interesi pogodbenih strank - odločanje po uradni dolžnosti - vinjenost na delu - policist
Pri ugotavljanju, ali je nadaljevanje delovnega razmerja med strankama mogoče, je treba upoštevati, da je tožnik v službenem času (kot policist) pod vplivom alkohola povzročil prometno nesrečo (ter da se je v uniformi skrajno nedostojno in žaljivo vedel do občanov na javnem mestu), čeprav bi se kot policist še posebej moral zavedati, da je vožnja pod vplivom alkohola nevarna in ogrožajoča za preostale udeležence v prometu. Upoštevaje pri tem še, da je ena temeljnih nalog policije ravno preprečevanje in odkrivanje prometnih prekrškov, je ravnanje tožnika za toženo stranko nesprejemljivo in bi narekovalo odločitev za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje v sklepu o določitvi izvedenca izrecno zahtevalo, da izvedensko mnenje poda izvedenski organ v sestavi specialista medicine dela, prometa in športa ter specialista ortopeda, se izvedenski organ (pritožnik) neutemeljeno zavzema za priznanje (dodatnih) stroškov za opravljen pregled psihologa.
sodni izvedenec - nagrada - izvedenina - materialni stroški
Priglašenih stroškov izvedenskega dela (osebni pregled tožnika, dodatne preiskave) ni mogoče zavrniti zgolj iz razloga, ker izvedenski organ ni predložil cenika storitev, ampak jih je opredelil kot nagrado za osebni pregled (čeprav gre za materialne stroške).
invalid II. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom
Tožnik je bil z dokončno odločbo toženca razvrščen v II. kategorijo invalidnosti s pravico do dela s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno v okviru svoje dejavnosti od 6. 4. 1999. Čeprav začetek invalidnosti sodi v čas pred uveljavitvijo ZPIZ-1, je treba pri presoji, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, uporabiti določbe ZPIZ-1, saj tožniku pravice še niso bile priznane.
ZZVZZ člen 23, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 45.
zdraviliško zdravljenje - pogoji za priznanje pravice
Glede na skladna mnenja medicinskih strokovnjakov, da bi se pri tožnici s strnjenim zdraviliškim zdravljenjem bistveno izboljšalo zdravstveno stanje tudi za daljši čas, s tem pa tudi funkcionalne in delovne sposobnosti, ter ob upoštevanju, da tožnici neposredno po opravljeni operaciji in bolnišničnem zdravljenju ni bilo zagotovljeno zdravljenje v zdravilišču s souporabo naravnega zdravilnega sredstva, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o odpravi odločbe toženca in priznanju pravice do zdraviliškega zdravljenja.