V kolikor delavec nima veljavno sklenjenega delovnega razmerja oz. pogodbe o zaposlitvi (in za ugotovitev obstoja delovnega razmerja zamudi rok za uveljavljanje sodnega varstva - v roku 30 dni od prenehanja delovnega razmerja), ne more uspešno uveljavljati zahtevkov iz naslova delovnega razmerja (plača, nadomestilo za neizkoriščen letni dopust, povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela, povračilo stroškov prehrane med delom, regres za letni dopust).
invalid II. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom
Tožnik je bil z dokončno odločbo toženca razvrščen v II. kategorijo invalidnosti s pravico do dela s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno v okviru svoje dejavnosti od 6. 4. 1999. Čeprav začetek invalidnosti sodi v čas pred uveljavitvijo ZPIZ-1, je treba pri presoji, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, uporabiti določbe ZPIZ-1, saj tožniku pravice še niso bile priznane.
Sklep, s katerim sodišče odloči, da se ločeno obravnavajo posamezni zahtevki iz iste tožbe, ima značaj procesnega vodstva, zato zoper ta sklep ni posebne pritožbe.
Za izbrisno tožbo je aktivno legitimirana tudi oseba, katere pravice na nepremičninah so bile prizadete, čeprav še niso bile vknjižene v zemljiško knjigo. Iz tožnikovih trditev pa ne izhaja, da so zaradi izpodbijane vknjižbe kršene tožnikove pravice na spornih nepremičninah.
odpravnina - delovna doba - delovnopravna kontinuiteta - prevzem delavcev
Četudi med vsemi družbami, pri katerih je bila zaposlena tožnica, ni pravnega nasledstva, se čas celotne zaposlitve (delovna doba) upošteva pri izračunu odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj je bila tožnica od ene do druge družbe prevzeta pod pogoji, ki jih je določal ZTPDR.
ZPP člen 277, 277/2, 278, 278/1, 318. ZDR člen 131, 131/1, 131/2.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - obrazložen odgovor - regres za letni dopust
Ker tožena stranka v odgovoru na tožbo razen z navedbo, da prereka vse navedbe v tožbi, tožbenemu zahtevku za plačilo regresa za letni dopust za leto 2009 ni ugovarjala, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je v tem delu odgovor na tožbo neobrazložen in izdalo delno zamudno sodbo, s katero je toženi stranki regres za letni dopust za omenjeno leto naložilo v plačilo.
dodatek za pomoč in postrežbo - pogoji za priznanje pravice
Ob ugotovitvi, da se tožnica lahko sama hrani (pripravljeno hrano sama nosi v usta, potrebuje le stalen nadzor, tudi pri ostalih življenjskih aktivnostih zaradi starostne demence), je pravilen zaključek, da niso izpolnjeni pogoji za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence.
ZZVZZ člen 23, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 45.
zdraviliško zdravljenje - pogoji za priznanje pravice
Glede na skladna mnenja medicinskih strokovnjakov, da bi se pri tožnici s strnjenim zdraviliškim zdravljenjem bistveno izboljšalo zdravstveno stanje tudi za daljši čas, s tem pa tudi funkcionalne in delovne sposobnosti, ter ob upoštevanju, da tožnici neposredno po opravljeni operaciji in bolnišničnem zdravljenju ni bilo zagotovljeno zdravljenje v zdravilišču s souporabo naravnega zdravilnega sredstva, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o odpravi odločbe toženca in priznanju pravice do zdraviliškega zdravljenja.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, povzročeno zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – višina odškodnine – merila za določitev odškodnine
Iz stališča ESČP v zadevi Zajc in ostali v. Slovenija izhaja, da je lahko višina odškodnine, ki jo prisodi nacionalno sodišče, več kot polovico nižja od tiste, ki bi jo v podobni zadevi prisodilo ESČP, ker je treba upoštevati vrednost zadoščenja v luči življenjskega standarda odgovorne države ter prednosti postopkov pred domačimi sodišči, ki so bližji in bolj dostopni kot postopek pred ESČP.
Presoja višine odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Načelo uspeha pri odločanju o stroških postopka v pravdnem postopku velja ne glede na razlog, zaradi katerega stranka v sporu ni uspela. Zato ni bistveno, da v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni zavrnilo tožbenega zahtevka zato, ker ne bi bil utemeljen, ampak zato, ker tožeča stranka svojih terjatev ni prijavila v stečajno maso.
priglasitev terjatve v zapuščinskem postopku – priznanje terjatve – zapuščinski postopek – pripoznava zahtevka – sklep o dedovanju kot izvršilni naslov
Upniki, razen v primeru ločitve zapuščine, niso stranke zapuščinskega postopka.
Zapuščinsko sodišče lahko le v primeru, če dediči soglasno priznajo terjatev upnika, le-te zaveže k plačilu prijavljene in s strani dedičev priznane terjatve, saj so terjatve do zapuščine pravice obligacijskega prava. Če takega soglasja dedičev ni, lahko upnik svojo terjatev uveljavlja le v pravdi.
Izjava o priznanju terjatve, dana v zapuščinskem postopku, ni pripoznava tožnikovega zahtevka.
Pri izračunu odpravnine, do katere je tožnica upravičena ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, se upošteva delovna doba, ki jo je dopolnila pri toženi stranki, in delovna doba, ki jo je dosegla pri delodajalcu - delodajalcu prenosniku, od katerega je bila prevzeta k toženi stranki.
bivši vojaški zavarovanci - Sporazum o vprašanjih nasledstva
Tožnik zgolj na podlagi ureditve v MSVN ne more uveljavljati pravic, za katere sicer ni podlage v predpisih RS, zlasti v ZPIZVZ ter splošnih predpisih s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
otroški dodatek - skupni dohodek družine - obnova postopka
Postopek za uveljavitev pravice do otroškega dodatka je predlagalni postopek, zato bi morala tožnica v vlogi, s katero je uveljavljala to pravico, navesti vsa relevantna dejstva in podatke. Ker tega ni storila in sicer ni navedla vseh dohodkov, ki jih ima njena družina, je tožena stranka utemeljeno izdala sklep o obnovi postopka in tudi novo odločbo o višini otroškega dodatka.
ZDR člen 1, 11, 42, 66, 109, 109/1, 126, 126/2, 137. ZDSS-1 člen 40.
odpravnina - osnova za odpravnino - invalid - delna invalidska pokojnina - vzorčni postopek
Delna invalidska pokojnina, ki jo prejme delavec - invalid, ne predstavlja dela plače niti nadomestila plače, ki bi se vštelo v osnovo za odmero odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
vpis v zemljiško knjigo – vknjižba lastninske pravice
Dokler ni pravnomočno odločeno o vpisih v posameznem postopku, ni dovoljeno odločati o vpisih glede iste nepremičnine v postopku, ki se je začel kasneje.
Ker sta se izpovedi direktorice in zunanje sodelavke, ki je bila zadolžena za evidentiranje podatkov in bilanc pri toženi stranki, bistveno razlikovali in sicer predvsem v delu, ki se nanaša na to, ali je bil tudi v letu 2009 vršen nadzor nad tožničinim delom, ali je bila uvedena v delo ter glede strokovnih napak, in ker tožena stranka ni podala ustrezne obrazložitve ocene (v oceni je nadrejena delavka le prepisala definicijo ocene), je pravilna odločitev, da se sklep komisije za preizkus ocene in ocenjevalni list za oceno delovne uspešnosti javnega uslužbenca (tožnice) razveljavita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za vložitev tožbe - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - zagovor - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - pripor - rok za podajo odpovedi
Tožnik je tožbo z zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi vložil pravočasno. Naknadno je njegov pooblaščenec s pripravljalno vlogo tožbo razširil na reintegracijski in reparacijski zahtevek, ta razširitev tožbe ne pomeni, da je tožba nepravočasna.
Tožena stranka je v predlogu za obnovo postopka predložila povsem identično dokumentacijo, kot je bila posredovana sodišču v prejšnjem postopku in jo je sodišče tudi že upoštevalo. To pomeni, da ne gre za nova dejstva oz. dokaze, da bi bil predlog za obnovo postopka utemeljen.