Tožnik (vršilec dolžnosti direktorja tožene stranke) je ob odhodu v pokoj upravičen tako do odpravnine, ki je bila dogovorjena v individualni pogodbi o zaposlitvi, kot do odpravnine, ki jo za primer upokojitve določa ZDR.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - okoliščine - interesi pogodbenih strank - odločanje po uradni dolžnosti - vinjenost na delu - policist
Pri ugotavljanju, ali je nadaljevanje delovnega razmerja med strankama mogoče, je treba upoštevati, da je tožnik v službenem času (kot policist) pod vplivom alkohola povzročil prometno nesrečo (ter da se je v uniformi skrajno nedostojno in žaljivo vedel do občanov na javnem mestu), čeprav bi se kot policist še posebej moral zavedati, da je vožnja pod vplivom alkohola nevarna in ogrožajoča za preostale udeležence v prometu. Upoštevaje pri tem še, da je ena temeljnih nalog policije ravno preprečevanje in odkrivanje prometnih prekrškov, je ravnanje tožnika za toženo stranko nesprejemljivo in bi narekovalo odločitev za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi.
Pri izračunu odpravnine, do katere je tožnica upravičena ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, se upošteva delovna doba, ki jo je dopolnila pri toženi stranki, in delovna doba, ki jo je dosegla pri delodajalcu - delodajalcu prenosniku, od katerega je bila prevzeta k toženi stranki.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - varno delo
Do nesreče pri delu je prišlo izključno iz razloga, ker je tožnik pri nameščanju pokrivala na kamion ravnal v nasprotju z navodili za varno delo tožene stranke, s katerimi je bil seznanjen. Iz tega razloga njegov tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, ki jo je pri nesreči utrpel, ni utemeljen.
podjemna pogodba – ponudba – sprejem ponudbe – do kdaj veže ponudba - plačilo
S sprejemom ponudbe (predračuna) je bila sklenjena podjemna pogodba, s katero je bila dogovorjena tudi končna cena. Če je izvajalec v resnici mislil ponuditi le ceno na določeno količino, bi moral to v predračunu jasno formulirati, ali pa dokazati takšen ustni dogovor.
ara – vrnitev dvojne are – odstop od pogodbe – kršitev pogodbene obveznosti
Do plačila dvojne are je tožnik upravičen v primeru, če je odstopil od pogodbe zaradi kršitve pogodbene obveznosti, za katero odgovarja toženec kot druga pogodbena stranka, ker ni pravočasno in pravilno izpolnil svoje obveznosti. Te odgovornosti pa se lahko razbremeni, če dokaže, da je vzrok za kršitev dogodek oziroma ravnanje tretje osebe, ki je zunaj njene sfere oziroma ravnanje druge pogodbene stranke ali drug vzrok, ki izvira iz njene sfere.
ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 102. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ekonomski razlog - invalid III. kategorije - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Tožena stranka je s sklepom ukinila tožnikovo delovno mesto operativno vodenje in organizacija srednje zahtevnih del za skupino delavcev na gradbišču – „gradbeni delovodja II. Po ukinitvi tega delovnega mesta delo opravljajo le kooperanti in njihovi skupinovodje, ki imajo višjo stopnjo izobrazbe kot tožnik. Opisano predstavlja utemeljen (organizacijski) razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku.
začasna nezmožnost za delo - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva - rok
Tožba, pa tudi pritožba, se nanašata na odločitev, da se predlog za obnovo postopka zavrže (zaradi poteka triletnega objektivnega roka, v katerem se lahko poda predlog za obnovo postopka), zaradi česar sodišče zadeve ni smelo obravnavati po vsebini, tako da bi ugotavljalo, ali je bil tožnik v spornem obdobju začasno nezmožen za delo.
V kolikor delavec nima veljavno sklenjenega delovnega razmerja oz. pogodbe o zaposlitvi (in za ugotovitev obstoja delovnega razmerja zamudi rok za uveljavljanje sodnega varstva - v roku 30 dni od prenehanja delovnega razmerja), ne more uspešno uveljavljati zahtevkov iz naslova delovnega razmerja (plača, nadomestilo za neizkoriščen letni dopust, povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela, povračilo stroškov prehrane med delom, regres za letni dopust).
Ker sta se izpovedi direktorice in zunanje sodelavke, ki je bila zadolžena za evidentiranje podatkov in bilanc pri toženi stranki, bistveno razlikovali in sicer predvsem v delu, ki se nanaša na to, ali je bil tudi v letu 2009 vršen nadzor nad tožničinim delom, ali je bila uvedena v delo ter glede strokovnih napak, in ker tožena stranka ni podala ustrezne obrazložitve ocene (v oceni je nadrejena delavka le prepisala definicijo ocene), je pravilna odločitev, da se sklep komisije za preizkus ocene in ocenjevalni list za oceno delovne uspešnosti javnega uslužbenca (tožnice) razveljavita.
vpis v zemljiško knjigo – vknjižba lastninske pravice
Dokler ni pravnomočno odločeno o vpisih v posameznem postopku, ni dovoljeno odločati o vpisih glede iste nepremičnine v postopku, ki se je začel kasneje.
bivši vojaški zavarovanci - Sporazum o vprašanjih nasledstva
Tožnik zgolj na podlagi ureditve v MSVN ne more uveljavljati pravic, za katere sicer ni podlage v predpisih RS, zlasti v ZPIZVZ ter splošnih predpisih s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
ZPP člen 277, 277/2, 278, 278/1, 318. ZDR člen 131, 131/1, 131/2.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - obrazložen odgovor - regres za letni dopust
Ker tožena stranka v odgovoru na tožbo razen z navedbo, da prereka vse navedbe v tožbi, tožbenemu zahtevku za plačilo regresa za letni dopust za leto 2009 ni ugovarjala, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je v tem delu odgovor na tožbo neobrazložen in izdalo delno zamudno sodbo, s katero je toženi stranki regres za letni dopust za omenjeno leto naložilo v plačilo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za vložitev tožbe - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - zagovor - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - pripor - rok za podajo odpovedi
Tožnik je tožbo z zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi vložil pravočasno. Naknadno je njegov pooblaščenec s pripravljalno vlogo tožbo razširil na reintegracijski in reparacijski zahtevek, ta razširitev tožbe ne pomeni, da je tožba nepravočasna.
otroški dodatek - skupni dohodek družine - obnova postopka
Postopek za uveljavitev pravice do otroškega dodatka je predlagalni postopek, zato bi morala tožnica v vlogi, s katero je uveljavljala to pravico, navesti vsa relevantna dejstva in podatke. Ker tega ni storila in sicer ni navedla vseh dohodkov, ki jih ima njena družina, je tožena stranka utemeljeno izdala sklep o obnovi postopka in tudi novo odločbo o višini otroškega dodatka.
ZDR člen 1, 11, 42, 66, 109, 109/1, 126, 126/2, 137. ZDSS-1 člen 40.
odpravnina - osnova za odpravnino - invalid - delna invalidska pokojnina - vzorčni postopek
Delna invalidska pokojnina, ki jo prejme delavec - invalid, ne predstavlja dela plače niti nadomestila plače, ki bi se vštelo v osnovo za odmero odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
nevarna dejavnost – objektivna odškodninska odgovornost – delo gozdnega delavca – nepremoženjska škoda
Ali je treba neko dejavnost šteti za nevarno, odloča sodišče, ki pri tem upošteva vse okoliščine primera. Neka dejavnost je nevarna takrat, ko je po njenem rednem teku in že po njeni naravi in načinu opravljenja, ogroženo zdravje ljudi ali premoženje, tako da to ogrožanje zahteva povečano pozornost oseb, ki to dejavnost opravljajo.
Delo gozdnega delavca se izvaja po najrazličnejših terenskih konfiguracijah in v vseh vremenskih pogojih. Povezano je z neposrednim premagovanjem ovir, ki jih predstavlja naraven in težko prehoden teren ter istočasnim fizično napornim delom. Dejavnost v takšnih okoliščinah sama po sebi pomeni povečano nevarnost, saj je zaradi narave in načina opravljanja dela ves čas ogrožena fizična integriteta delavca.
Če eden od solastnikov uporablja celo nepremičnino ali jo uporablja v večjem obsegu glede na svoj idealni delež, pa za to nima ustreznega pravnega naslova, ima drugi solastnik, ki proti svoji volji solastne stvari ne more uporabljati, pravico do ustreznega nadomestila (uporabnine).