priglasitev terjatve v zapuščinskem postopku – priznanje terjatve – zapuščinski postopek – pripoznava zahtevka – sklep o dedovanju kot izvršilni naslov
Upniki, razen v primeru ločitve zapuščine, niso stranke zapuščinskega postopka.
Zapuščinsko sodišče lahko le v primeru, če dediči soglasno priznajo terjatev upnika, le-te zaveže k plačilu prijavljene in s strani dedičev priznane terjatve, saj so terjatve do zapuščine pravice obligacijskega prava. Če takega soglasja dedičev ni, lahko upnik svojo terjatev uveljavlja le v pravdi.
Izjava o priznanju terjatve, dana v zapuščinskem postopku, ni pripoznava tožnikovega zahtevka.
Pri izračunu odpravnine, do katere je tožnica upravičena ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, se upošteva delovna doba, ki jo je dopolnila pri toženi stranki, in delovna doba, ki jo je dosegla pri delodajalcu - delodajalcu prenosniku, od katerega je bila prevzeta k toženi stranki.
ZIZ člen 2, 2/2. ZST člen 4, 4/2, 4/2-1, 4/2-2, 9, 9/1, 17, 17/1.
izvršba po uradni dolžnosti - plačilo sodne takse – relativno zastaranje
V postopku izvršbe po uradni dolžnosti ni mogoče uporabiti določbe 17. člena ZST o prevalitvi obveznosti plačila sodnih taks s taks oproščene stranke, ki je v postopku uspela, na taks neoproščeno stranko.
Stroški stojnice, na kateri je tožnik opravljal delo za toženo stranko, ne predstavljajo stroška v zvezi z delom, ki bi ga moral kriti delavec. Gre za strošek, ki ga krije delodajalec, zato tožena stranka ni imela podlage, da bi od tožnikove bruto plače oz. "bruto provizije" odštela te stroške, kar pomeni, da je tožbeni zahtevek za povrnitev teh stroškov oz. dela neizplačane plače utemeljen.
vpis v zemljiško knjigo – vknjižba lastninske pravice
Dokler ni pravnomočno odločeno o vpisih v posameznem postopku, ni dovoljeno odločati o vpisih glede iste nepremičnine v postopku, ki se je začel kasneje.
ZZVZZ člen 80, 81, 82, 85. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
zmožnost za delo - začasna nezmožnost za delo
Za ugotavljanje začasne delazmožnosti pri tožniku je odločilno vprašanje, ali je tožnik sposoben opravljati svoje dejansko delo (delo, ki ga opravlja, to je delo zidarja), ni pa pomembno, kakšna je tožnikova dejanska izobrazba.
invalid II. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom
Tožnik je bil z dokončno odločbo toženca razvrščen v II. kategorijo invalidnosti s pravico do dela s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno v okviru svoje dejavnosti od 6. 4. 1999. Čeprav začetek invalidnosti sodi v čas pred uveljavitvijo ZPIZ-1, je treba pri presoji, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, uporabiti določbe ZPIZ-1, saj tožniku pravice še niso bile priznane.
stroški postopka - stroški za sestavo vloge - potrebni stroški
Tožnik je za obrazložene (pripravljalne) vloge, s katerimi je podal pripombe na izvedenska mnenja oziroma je argumentirano prerekal navedbe toženca, upravičen do nagrade v višini 150 odvetniških točk (in ne le 50 odvetniških točk, kolikor mu jih je priznalo sodišče prve stopnje).
Sklep, s katerim sodišče odloči, da se ločeno obravnavajo posamezni zahtevki iz iste tožbe, ima značaj procesnega vodstva, zato zoper ta sklep ni posebne pritožbe.
Za izbrisno tožbo je aktivno legitimirana tudi oseba, katere pravice na nepremičninah so bile prizadete, čeprav še niso bile vknjižene v zemljiško knjigo. Iz tožnikovih trditev pa ne izhaja, da so zaradi izpodbijane vknjižbe kršene tožnikove pravice na spornih nepremičninah.
Odločitev, da so tožniki dolžni toženi stranki povrniti utemeljeno priglašene stroške postopka, je pravilna, saj so tožniki tožbo le delno (za neznaten del) umaknili, po tem ko je tožena stranka izpolnila ta del tožbenega zahtevka, umik preostalega dela tožbe pa ni bil posledica dejstva, da bi tožena stranka zahtevano izpolnitev izvršila.
bivši vojaški zavarovanci - ponovna odmera - starostna pokojnina - pravnomočnost
Toženec je zakonito zavrgel tožnikovo zahtevo za odmero starostne pokojnine po 6. členu ZPIZVZ, saj sta obe predhodni odločbi o priznanju starostne pokojnine in o priznanju predčasne pokojnine postali pravnomočni, dejansko stanje, kakor tudi pravna podlaga, pa se po tem, ko je bila izdana zavrnilna odločba, nista spremenila. Zato ni nobene pravne podlage, da bi se starostna pokojnina ponovno odmerila.
ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 102. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ekonomski razlog - invalid III. kategorije - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Tožena stranka je s sklepom ukinila tožnikovo delovno mesto operativno vodenje in organizacija srednje zahtevnih del za skupino delavcev na gradbišču – „gradbeni delovodja II. Po ukinitvi tega delovnega mesta delo opravljajo le kooperanti in njihovi skupinovodje, ki imajo višjo stopnjo izobrazbe kot tožnik. Opisano predstavlja utemeljen (organizacijski) razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku.
začasna nezmožnost za delo - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva - rok
Tožba, pa tudi pritožba, se nanašata na odločitev, da se predlog za obnovo postopka zavrže (zaradi poteka triletnega objektivnega roka, v katerem se lahko poda predlog za obnovo postopka), zaradi česar sodišče zadeve ni smelo obravnavati po vsebini, tako da bi ugotavljalo, ali je bil tožnik v spornem obdobju začasno nezmožen za delo.
ZPIZ-1 člen 60, 81, 91, 91/2, 93, 93/1, 93/7, 97, 156, 156/5, 160, 162, 249. ZDSS-1 člen 81, 81/3, 82.
invalidnost - pravice na podlagi invalidnosti - odločitev v škodo pritožnika
Z odpravo prvostopenjske odločbe toženke, s katero so bile tožniku priznane pravice na podlagi ugotovljene invalidnosti III. kategorije od 5. 1. 2009, je sodišče prve stopnje odločilo v škodo tožniku, saj je tožnika ob odpravi odločbe razvrstilo v II. kategorijo invalidnosti šele od 16. 2. 2009. Prvostopenjsko odločbo bi moralo pustiti v veljavi za čas do 16. 2. 2009, do tedaj gredo tožniku pravice na podlagi invalidnosti III. kategorije.
V kolikor delavec nima veljavno sklenjenega delovnega razmerja oz. pogodbe o zaposlitvi (in za ugotovitev obstoja delovnega razmerja zamudi rok za uveljavljanje sodnega varstva - v roku 30 dni od prenehanja delovnega razmerja), ne more uspešno uveljavljati zahtevkov iz naslova delovnega razmerja (plača, nadomestilo za neizkoriščen letni dopust, povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela, povračilo stroškov prehrane med delom, regres za letni dopust).
ZZVZZ člen 23, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 45.
zdraviliško zdravljenje - pogoji za priznanje pravice
Glede na skladna mnenja medicinskih strokovnjakov, da bi se pri tožnici s strnjenim zdraviliškim zdravljenjem bistveno izboljšalo zdravstveno stanje tudi za daljši čas, s tem pa tudi funkcionalne in delovne sposobnosti, ter ob upoštevanju, da tožnici neposredno po opravljeni operaciji in bolnišničnem zdravljenju ni bilo zagotovljeno zdravljenje v zdravilišču s souporabo naravnega zdravilnega sredstva, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o odpravi odločbe toženca in priznanju pravice do zdraviliškega zdravljenja.
Načelo uspeha pri odločanju o stroških postopka v pravdnem postopku velja ne glede na razlog, zaradi katerega stranka v sporu ni uspela. Zato ni bistveno, da v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni zavrnilo tožbenega zahtevka zato, ker ne bi bil utemeljen, ampak zato, ker tožeča stranka svojih terjatev ni prijavila v stečajno maso.
ZPP člen 325, 325/1, 325/2. ZST člen 4, 4/1, 4/2, 4/2-2.
dopolnilna sodba – predlog za dopolnitev sodbe sodišča druge stopnje – zavrženje predloga
Rok, v katerem lahko pravdna stranka predlaga sodišču dopolnitev sodbe, je zakonski prekluzivni rok, saj ima njegova zamuda za posledico zavrženje predloga.
Izdaja dopolnilne sodbe je predvidena zgolj v primerih, ko sodišče o določenem zahtevku ali njegovem delu ni odločilo, nestrinjanje z odločitvijo sodišča pa ni razlog za izdajo dopolnilne sodbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za vložitev tožbe - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - zagovor - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - pripor - rok za podajo odpovedi
Tožnik je tožbo z zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi vložil pravočasno. Naknadno je njegov pooblaščenec s pripravljalno vlogo tožbo razširil na reintegracijski in reparacijski zahtevek, ta razširitev tožbe ne pomeni, da je tožba nepravočasna.
Ker sta se izpovedi direktorice in zunanje sodelavke, ki je bila zadolžena za evidentiranje podatkov in bilanc pri toženi stranki, bistveno razlikovali in sicer predvsem v delu, ki se nanaša na to, ali je bil tudi v letu 2009 vršen nadzor nad tožničinim delom, ali je bila uvedena v delo ter glede strokovnih napak, in ker tožena stranka ni podala ustrezne obrazložitve ocene (v oceni je nadrejena delavka le prepisala definicijo ocene), je pravilna odločitev, da se sklep komisije za preizkus ocene in ocenjevalni list za oceno delovne uspešnosti javnega uslužbenca (tožnice) razveljavita.