odškodninska odgovornost države – objektivna odgovornost – protipravno ravnanje - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - vzorčni postopek
Samo dejstvo, da je sodni postopek na prvi stopnji trajal več kot štiri leta, ne zadošča za sklep o kršitvi tožnikove pravice do sojenja v razumnem roku. Razumen rok je relativen pojem, pri presoji katerega je treba upoštevati vse okoliščine primera. V obravnavanem primeru so za zastoj v postopku obstajali tehtni, utemeljeni in razumni razlogi in očitno ni šlo za sodni zaostanek.
IZVRŠILNO PRAVO – DAVKI - UPRAVNI POSTOPEK - CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0055506
ZIZ člen 38, 38/5, 55, 55/1, 55/1-2. ZDavP-2 člen 145, 208, 208-1. ZGD-1 člen 425, 425/2. ZDPra člen 16.
davčna izvršba – sklep o davčni izvršbi – izvršilni naslov – seznam izvršilnih naslovov – nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe – pravočasnost predloga – zastaranje terjatve – relativni zastaralni rok – utesnitev izvršbe – neobrazložena vloga – stroški, potrebni za izvršbo
Ker se sme izvršba za izterjavo denarnih terjatev, ki jih ima upnica do iz sodnega registra izbrisanega prvotnega dolžnika, začeti oziroma nadaljevati zoper družbenika v enem letu od objave izbrisa, je treba v konkretnem primeru ravno zaradi navedenega, v okviru uradnega preizkusa pravočasnosti vložitve predloga za izvršbo, preveriti, ali se prekrivajo posamični izvršilni naslovi, ki sestavljajo izvršilna naslova v predmetnem postopku, s tistimi, ki so bili podlaga davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva.
Seznam izvršilnih naslovov je sicer samostojen izvršilni naslov, vendar pa s tem ni odvzeta lastnost izvršilnega naslova posamičnim izvršilnim naslovom, ki so sestavni del seznama. Seznam izvršilnih naslovov namreč ni odločba v smislu Zakona o splošnem upravnem postopku, saj z njo ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe, pač pa gre le za dolgovni seznam kot zbir že izdanih izvršilnih naslovov, ki niso bili izvršeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0062672
ZOR člen 10, 148, 219. ZDOH-2 člen 18, 18/ 4., 27, 27/ 5, 75.
rok za pripombe zoper izvedensko mnenje – pravica do izjave – vabilo strankam na ogled - prosto urejanje obligacijskih razmerij – splošni učinki pogodbe – neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – verzija – višina uporabnine – najemna pogodba za stanovanje – prikrajšanje najemodajalca – plačilo dohodnine od uporabnine
Ni izkazana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker izvedenec na ogled stanovanja ni vabil nobene od pravdnih strank.
Nadomestilo koristi od uporabe ni nujno vezano na lastništvo stvari, v zvezi s katero je pridobljena neupravičena korist. Zato tudi potencialnemu najemodajalcu – nelastniku lahko pripada uporabnina.
Lastninska pravica najemodajalca na stanovanju oziroma prostorih, ki jih oddaja v najem, ni predpostavka za veljavno sklenitev najemne pogodbe.
Tožeča stranka je od prisojenega zneska uporabnine dolžna plačati dohodnino. Sodišče prve stopnje zato utemeljeno ni upoštevalo odbitkov na račun dohodnine od ugotovljenih zneskov, ki jih je izračunal izvedenec in ki predstavljajo prikrajšanje dolžnika iz naslova neuporabe nepremičnin.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – razlogi za ugovor – predlog za vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register
Družba kljub pozivu sodišča predloga za vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register ni dopolnila z vsemi potrebnimi listinami in tako ni uspela izpodbiti domneve o obstoju izbrisnega razloga.
dokazna ocena – dokazi in izvajanje dokazov – verodostojna listina
Listina, ki sicer predstavlja verodostojno listino po 23. členu ZIZ, ima specifičen pomen le v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine. V pravdnem postopku jo sodišče ocenjuje prosto kot vsak drug dokaz.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0061601
ZPP člen 3, 3/3, 188.
umik tožbe – javna priobčitev glasbenih del
Možnost umika tožbe je izraz načela dispozitivnosti v pravdnem postopku in ni dolžnost sodišča, da se spušča v to, zakaj je do umika prišlo. Sodišče umika tožbe niti s sklicevanjem na 3. odstavek 3. člena ZPP ne more preprečiti, saj ne gre za razpolaganje z zahtevkom.
ZZVZZ člen 80, 81. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 138.
začasna nezmožnost za delo - zmožnost za delo
Glede na to, da lahko tožnik opravlja svoje delo le v okviru omejitev, ki veljajo za njegovo kronično zdravstveno stanje, ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je za delo zmožen.
ZDSS-1 člen 28, 28/1. ZPP člen 142, 142/1, 280, 280/2.
sklep o ustavitvi postopka - izostanek z naroka - preložitev naroka - fikcija umika tožbe
Sodišče prve stopnje utemeljeno ni ugodilo tožnikovi prošnji za preložitev poravnalnega oz. prvega naroka za glavno obravnavo, ker v prošnji ni navedel in izkazal upravičenega razloga za izostanek (zdravniškega opravičila, izdanega na obrazcu, skladno z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo). Ker tožnik kljub dejstvu, da narok ni bil preložen, na narok ni pristopil, je nastopila fikcija umika tožbe.
ZFPPIPP člen 302, 304, 308. ZN člen 4. ZIZ člen 20a.
sklep o preizkusu terjatev - preizkus terjatev in ločitvenih pravic - izvršljiv notarski zapis - izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu
ZFPPIPP določa posebno pravilo glede ugotovitve neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu. Navedeno torej velja tudi v primeru, ko je prijavljena zapadla terjatev, ki izhaja iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, saj ta predstavlja izvršilni naslov.
objektivna odgovornost – vmesna sodba - delo paznika v zaporu
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnik ravnanja pripornika ni mogel ves čas nadzorovati in da je sam dogodek predstavljal povečano nevarnost, zato je podana objektivna odgovornost zavarovanca tožene stranke za nastalo škodo.
Posameznik se ima pravico zanesti na to, da bodo drugi pravni subjekti ravnali pravno. Če kdo v to njegovo zaupanje poseže z vlaganjem očitno neutemeljenih zemljiškoknjižnih predlogov in na ta način odločilno poseže v njegovo dejansko možnost upravljanja z lastnim premoženjem, gre za zlorabo pravice. Posledica takšne zlorabe je odškodninska odgovornost za škodo, ki jo je ta pri tem utrpel.
Zgolj diagnoza azbestna bolezen ne pomeni, da je pri tožniku podana invalidnost. Za ugotavljanje invalidnosti je bistveno, kako ta bolezen vpliva na njegovo delovno zmožnost. Ker pri tožniku zaenkrat azbestna bolezen oziroma zdravstvene težave s pljuči ne vplivajo na zmožnost opravljanja njegovega dela priučenega poklicnega delavca na delovnem mestu demontaže kolesnih dvojic, tožbeni zahtevek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja ni utemeljen.
ZZK-1 člen 48, 48/1, 49, 49/1, 124, 148. SPZ člen 41. ZD člen 132.
predznamba lastninske pravice – intabulacijska klavzula – overjen podpis – zemljiškoknjižni lastnik umrl pred vložitvijo zemljiškoknjižnega predloga
Okoliščina, da je bil zemljiškoknjižni predlog vložen po smrti zemljiškoknjižnega lastnika, predstavlja bistveno oviro za vpis. S trenutkom prodajalčeve smrti so namreč postali lastniki nepremičnin, glede katerih se predlaga vpis, njegovi dediči. Pokojni prodajalec, ki je sklenil predloženo zasebno listino, ni mogel biti več udeleženec zemljiškoknjižnega postopka, za predlagani vpis pa so obstajale ovire iz prvega odstavka 150. člena ZZK-1.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – obstoj izbrisnega razloga - neposlovanje na poslovnem naslovu vpisanem v sodni register
Na podlagi obvestila izvršitelja, da je na v sodnem registru vpisanem poslovnem naslovu pritožnica neznana, je registrsko sodišče začelo postopek izbrisa pritožnice iz sodnega registra brez likvidacije. V izpodbijanem sklepu pa je registrsko sodišče na podlagi že navedenega obvestila izvršitelja in na podlagi sodišču vrnjenega sklepa o začetku postopka izbrisa z oznako pošte, da je družba naslovnik te sodne pošiljke na v sodnem registru navedenem poslovnem naslovu neznana, pravilno zaključilo, da je podana podlaga iz 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP za obstoj izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, torej da družba na v sodnem registru vpisanem poslovnem naslovu ne posluje. S predložitvijo najemne pogodbe je pritožnica uspela dokazati, da je na navedenem poslovnem prostoru upravičena poslovati. Vendar s tem ni dokazala, da na tem naslovu tudi dejansko posluje.
URS člen 15, 19, 35, 51. ZPP člen 70, 247. ZDZdr člen 46, 46/2.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru – izločitev izvedenca
Okoliščina, da je udeleženec videval izvedenca kot zdravnika na oddelku psihiatrične bolnišnice, ni okoliščina iz prvega odstavka 247. člena v zvezi s 70. členom ZPP, ki bi lahko pogojevala izvedenčevo izločitev.
Presoja pogojev za dopustnost zdravljenja osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njegove privolitve in concreto.
ZPP člen 7, 108, 108/5, 180, 180/1. ZBPP člen 2, 2/2, 10.
nepopolna tožba – dopolnitev tožbe
Ker bi tožniki za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči lahko zaprosili v fazi dopolnitve tožbe, pritožbeni očitek, da tožbe niso mogli dopolniti zato, ker so laiki, brezplačen odvetnik pa jim bo dodeljen šele čez dva meseca, ni utemeljen.
ugotovitvena tožba – tožba po posebnem predpisu – neveljavnost oporoke
Ugotovitvena tožba pa je dopustna tudi „če je to določeno s posebnim predpisom“. Pravnega interesa v tem primeru ni treba dokazovati oziroma izkazovati, saj je ta podan že s tem, da je zakon takšno tožbo predvidel in dopustil. Ena „vrst posebnih predpisov“, ki dopuščajo ugotovitveno tožbo so določeni predpisi procesno-pravne narave, ki pooblaščajo sodišče, da stranko napoti na pravdo (v zapuščinskem, nepravdnem, izvršilnem... postopku).