ZFPPIPP člen 302, 304, 308. ZN člen 4. ZIZ člen 20a.
sklep o preizkusu terjatev - preizkus terjatev in ločitvenih pravic - izvršljiv notarski zapis - izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu
ZFPPIPP določa posebno pravilo glede ugotovitve neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu. Navedeno torej velja tudi v primeru, ko je prijavljena zapadla terjatev, ki izhaja iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, saj ta predstavlja izvršilni naslov.
ZGD-1 člen 516, 516/6. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 48.
predlog za vpis spremembe zastopnikov – podlaga za vpis spremembe zastopnikov – sprememba družbene pogodbe – sklep družbenikov
Vpisi, ki temeljijo na spremenjenih določbah družbene pogodbe, so dopustni šele, ko je sprememba družbene pogodbe vpisana v register.
V kolikor družbena pogodba v delu, kjer ureja zastopanje in predstavljanje, ni bila spremenjena, vpis spremembe načina zastopanja in omejitev pri namestniku direktorja, glede na to, da je le-ta do sedaj družbo zastopal samostojno, brez omejitev, brez sklepa družbenikov, ni mogoč.
V primeru, ko predujem ni založen, sodišče glede na vse okoliščine primera po svojem prepričanju presodi, kakšen pomen ima pasivnost stranke, na kateri je dokazno breme, na dokazovanje zatrjevanega dejstva.
nasilje v družini – prepustitev stanovanja v izključno uporabo – časovna omejenost ukrepa - prepoved približevanja zaradi nasilnih dejanj
Res je moč dejanja nasprotnega udeleženca opredeliti kot nasilje v družini, vendar je prvostopno sodišče pravilno odločilo, ko je zavrnilo predlog žrtve za prepustitev stanovanja v skupni rabi ravno iz razloga koristi mladoletnih otrok, ki po ZPND uživajo posebno varstvo pred nasiljem. Otrok je namreč žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja. Prepustitev stanovanja predlagateljici bi pomenilo selitev tožnika in z njim zelo verjetno tudi obeh otrok, zato bi bil izrek takega ukrepa v škodo mladoletnih otrok.
Prvostopenjsko sodišče je glede na podatke iz bilance stanja na dan 31. 12. 2010, da ima tožnik za 842.568,00 EUR kratkoročnih obveznosti in za 172.389,00 EUR kratkoročnih sredstev, po presoji pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da bi takojšnje plačilo sodne takse lahko ogrozilo likvidnost tožnika.
ZZVZZ člen 80, 81, 85. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 138.
začasna nezmožnost za delo - invalid III. kategorije
Za presojo zakonitosti dokončnih odločb tožene stranke (s katerimi je bila ugotovljena začasna nezmožnost za delo v skrajšanem delovnem času oz., da je tožnica (delno) zmožna za delo) je bistveno, ali je bila tožeča stranka v spornem obdobju glede na zdravstveno stanje kot invalid III. kategorije invalidnosti zmožna za delo z omejitvami s polnim delovnim časom.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232. ZPIZ-1 člen 16.
začasna nezmožnost za delo - svoje delo
Za presojo odločb toženca o začasni nezmožnosti za delo je bistveno vprašanje, ali je bil tožnik sposoben opravljati svoje delo (to je delo kmeta, saj je bil za to delo vključen v obvezno zavarovanje) brez omejitev (ker pri njem ni bila ugotovljena invalidnost). Ob ugotovitvi, da tega ni bil sposoben, ker so bile pri njem poleg časovne razbremenitve potrebne še omejitve pri delu, se odločbi toženca odpravita in se ugotovi, da je bil tožnik v spornem obdobju začasno nezmožen za delo za poln delovni čas.
ZPIZ-1 člen 91, 91/2, 94, 101, 101/1, 101/3, 102, 262. ZDR člen 116, 199, 200.
nadomestilo za invalidnost - invalid III. kategorije - omejitve pri delu - pravica do premestitve
Ker delodajalec tožniku (invalidu III. kategorije invalidnosti) ni zagotovil dela skladno z novimi omejitvami iz dokončne odločbe tožene stranke, tožnik pa je po lastni volji opravljal delo v nasprotju z omejitvami (da ne sme delati ponoči), pogoj zaposlitve na drugem ustreznem delovnem mestu za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost ni izpolnjen.
stvarna pristojnost - opravljena storitev - civilna zadeva – upravna odločba CSD - plačilo storitev za institucionalno varstvo – aktivna legitimacija Doma starejših občanov
Upravna odločba Centra za socialno delo v konkretnem primeru, kot pravilno navaja pritožnik, predstavlja zgolj ugotovitev o višini oprostitve posameznega zavezanca, tudi toženca. Upravna odločba torej ne vsebuje obveznosti, da mora tožena stranka za institucionalno varstvo plačati določen znesek, temveč zgolj ugotavlja višino zneska, ki se pri plačilu storitev za institucionalno varstvo upošteva kot oprostitev. Na podlagi te upravne odločbe ne more zahtevati plačilo storitev Center za socialno delo, temveč je to šele stvar Doma starejših občanov, tožnika, ki nato zaračuna vrednost opravljene storitve. Zato je napačno stališče sodišča prve stopnje, da je bilo z navedeno upravno odločbo odločeno o obveznosti tožene stranke o (do)plačilu prispevka za institucionalno varstvo v višini 102,13 EUR.
Zaradi pasivnosti tožene stranke, ki na tožbo ni odgovorila, se namreč štejejo zatrjevana dejstva za resnična in niso predmet dokazovanja. Tako je kot resnične potrebno šteti trditve tožeče stranke, da je toženo večkrat opozorila na izpolnjevanje njenih obveznosti, česar pa tožena stranka kljub opozorilom ni storila.
Določnost zahtevka je procesna predpostavka za njegovo meritorno obravnavo. Zakonska ureditev, v skladu s katero je v domeni sodišča, da presodi utemeljenost civilne kazni glede na vse okoliščine primera, pa tožeče stranke ne odvezuje procesne dolžnosti, da tudi v tem delu oblikuje ustrezen, konkretno opredeljen zahtevek, to pa v primeru denarne terjatve pomeni navedbo določenega zneska denarja.
zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve – stanje vpisov v zemljiški knjigi – lastnik nepremičnine – načelo vrstnega reda
Dolžnik v trenutku začetka postopka (še) ni bil vpisan kot lastnik nepremičnin, na katere se prepoved nanaša, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sklenilo, da vpisa ni mogoče opraviti. Predlog za vknjižbo njegove (so)lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe z dne 31. 03. 2008 je bil namreč (skupaj s pogodbo v izvirniku) vložen kasneje.
ZDSS-1 člen 28, 28/1. ZPP člen 142, 142/1, 280, 280/2.
sklep o ustavitvi postopka - izostanek z naroka - preložitev naroka - fikcija umika tožbe
Sodišče prve stopnje utemeljeno ni ugodilo tožnikovi prošnji za preložitev poravnalnega oz. prvega naroka za glavno obravnavo, ker v prošnji ni navedel in izkazal upravičenega razloga za izostanek (zdravniškega opravičila, izdanega na obrazcu, skladno z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo). Ker tožnik kljub dejstvu, da narok ni bil preložen, na narok ni pristopil, je nastopila fikcija umika tožbe.
ZPP člen 7, 108, 108/5, 180, 180/1. ZBPP člen 2, 2/2, 10.
nepopolna tožba – dopolnitev tožbe
Ker bi tožniki za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči lahko zaprosili v fazi dopolnitve tožbe, pritožbeni očitek, da tožbe niso mogli dopolniti zato, ker so laiki, brezplačen odvetnik pa jim bo dodeljen šele čez dva meseca, ni utemeljen.
URS člen 15, 19, 35, 51. ZPP člen 70, 247. ZDZdr člen 46, 46/2.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru – izločitev izvedenca
Okoliščina, da je udeleženec videval izvedenca kot zdravnika na oddelku psihiatrične bolnišnice, ni okoliščina iz prvega odstavka 247. člena v zvezi s 70. členom ZPP, ki bi lahko pogojevala izvedenčevo izločitev.
Presoja pogojev za dopustnost zdravljenja osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njegove privolitve in concreto.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja – dobra vera
Pravni prednik tožnika je imel najmanj od pravnomočnosti sodbe v letu 1976 v dobri veri, da ima veljaven pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je imel v posesti od sklenitve pogodbe. Ne glede na to, ali je celotno kupnino po pogodbi plačal ali ne, je razpolagal s pravnomočno sodbo, iz katere je izhajalo, da je pogodba veljavna, kot tudi pravnomočno sodbo, na podlagi katere mu je bil pravni prednik toženke dolžan izročiti ustrezno listino za vknjižbo v zemljiško knjigo.
odškodninska odgovornost države – objektivna odgovornost – protipravno ravnanje - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - vzorčni postopek
Samo dejstvo, da je sodni postopek na prvi stopnji trajal več kot štiri leta, ne zadošča za sklep o kršitvi tožnikove pravice do sojenja v razumnem roku. Razumen rok je relativen pojem, pri presoji katerega je treba upoštevati vse okoliščine primera. V obravnavanem primeru so za zastoj v postopku obstajali tehtni, utemeljeni in razumni razlogi in očitno ni šlo za sodni zaostanek.