CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0058553
URS člen 25. ZST-1 člen 1, 1/3, 9, 9/1, 34a.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – pravica do pravnega sredstva – plačilo sodne takse za nezakonit sklep
Upoštevajoč ustavno zajamčeno pravico do pravnega sredstva in novo določbo tretjega odstavka 1. člena ZST-1 (dodano z novelo ZST-1A), je v izvršilnem postopku pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog, v primerih, ko je treba uporabiti določbe novele ZST-1A, dovoljena.
V postopku odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog sodišče ne more presojati, ali je sporna taksna obveznost nastala za pritožbo zoper zakonit ali nezakonit sklep.
Pravdna stranka je dolžna konkretizirano podati trditveno in dokazno podlago. Manjkajoče trditvene podlage ni mogoče dopolnjevati z izvajanjem dokazov. Izven obsega substanciranja dokaznega predloga sodišče zato ni dolžno (in tudi ne sme) izvajati predlaganega dokaza.
Sodna taksa za pritožbo mora biti plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče. Prepozno plačana sodna taksa ima iste posledice kot neplačana sodna taksa.
preživnina - ugovor zoper sklep o izvršbi - utemeljenost ugovornega razloga – prenehanje terjatve – absolutna bistvena kršitev
Ko sodišče odloča o utemeljenosti ugovora zoper sklep o dovolitvi izvršbe, mora obstoj in utemeljenost ugovornega razloga, ki ga v konkretnem primeru uveljavlja dolžnik, preizkušati v okviru dovoljene izvršbe.
objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – trditvena podlaga - delo na lestvi
Delo na lestvi v okviru zatrjevanj tožeče stranke ob ugotovljenih okoliščinah samo po sebi ne predstavlja nevarne dejavnosti, saj gre za aktivnost, ki ne predstavlja nadpovprečne nevarnosti za ljudi in premoženje.
ZASP člen 33, 33/2, 75, 75/1 80, 80/1, 80/2, 168, 168/3. ZOR člen 99, 99/2, 100.
prenos materialnih avtorskih pravic – pravica do razmnoževanja in distribuiranja – obseg prenosa – razlaga pogodbe – vmesna sodba
Sporno besedilo točke 08.01. obeh pogodb se glasi: „Naročnik ima pravico, da naročeno in plačano delo uporablja za namene, v obsegu in za področje, za katere je bilo izdelano. Časovna uporaba naročenega dela ni omejena.“ Razlaga, ki jo ponuja tožena stranka, bi pomenila, da bi bil teritorialni učinek prenosa teh pravic ob podpisu pogodbe nedoločen, saj bi bil odvisen od bodočega negotovega dejstva. Medtem, ko je bilo plačilo opredeljeno v točki 03.01. pogodb v fiksnem znesku, preračunano v točke, pa bi bil teritorialni učinek prenosa teh pravic na toženo stranko odvisen zgolj od kasnejšega naročila tožeči stranki za izvedbo prilagoditve etikete za novo teritorialno območje. Da bi s takšno razlago pogodbe tožena stranka uspela, bi morala dokazati, da je bil ob sklenitvi pogodbe dejansko takšen namen pogodbenih strank, da se tožeča stranka s tem odpoveduje nadomestilu za uporabo etiket na vseh območjih, za katera bo morebiti kasneje po naročilu tožene stranke izvajala prilagoditve etiket. Pravilna jezikovna razlaga besedila pogodbe zato lahko pripelje le do rezultata, da je upoštevno „področje“ teritorialno območje, ki sta ga imeli pravdni stranki v mislih ob samem sklepanju pogodbe.
Toženec kot najemnik neprofitnega stanovanja ni zatrjeval okoliščin iz 104. člena SZ-1, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe (da je uveljavljal subvencionirano najemnino, izredno pomoč pri uporabi stanovanja in da je o tem obvestil lastnika stanovanja), zato mu je sodišče ob obstoju krivdnega razloga (ker ni plačeval najemnine) pravilno odpovedalo najemno pogodbo.
sodni izvedenec - stroški izvedenca – vabilo na ogled izvedenca – cenitveno poročilo – pravica do izjave
Tudi če sodni cenilec ni vabil udeležencev tega postopka na ogled te nepremičnine, jim s tem ni bila kršena pravica do sodelovanja oziroma do izjave v postopku. Pomembno je, da je sodišče vsem udeležencem postopka vročilo cenitveno poročilo, na katerega so imeli možnost dajanja pripomb, poleg tega pa jim je dana tudi možnost, da na naroku postavljajo cenilcu vprašanja v zvezi s cenitvijo.
odgovornost organizatorja tekme – krivdna odgovornost - košarkarska tekma
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo ali je bilo na tekmi poskrbljeno za varnost tekmovalcev kot tudi, kdo je bil zadolžen za to. Pravilni so zaključki o tem, da v bližini igrišča ne bi smelo biti droga, ki je bil oddaljen le 3,5 cm od čelne črte, saj je košarka šport, pri katerem se igralci hitro gibajo in nimajo časa ter ne morejo imeti vedno kontrole nad prostorom.
odškodnina – povrnitev škode družbi – kršitev dolžnosti članov organov vodenja ali nadzora – posebni zastopnik za vložitev tožbe
Pri ureditvi v 327. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) gre za specialno določbo, ki odstopa od splošnih pravil o pristojnosti uprave za vlaganje tožb.
vznemirjanje lastninske pravice – stvarna služnost – protipravno vznemirjanje
Lastnik nepremičnine je upravičen, da tretjega izključi iz protipravnega poseganja v svoje nepremičnine. Če pa slednji trdi, da ima pravico do izvajanja dejanj, ki vznemirjajo lastnika, mora to dokazati.
krajevna pristojnost sodišč – nepogodbena odgovornost za škodo
Pritožnik ne uveljavlja odškodnine zaradi hudih telesnih poškodb, zaradi česar je utemeljen ugovor krajevne pristojnosti toženih strank, da v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti 2. odst. 52. čl. ZPP, na podlagi katerega bi bilo krajevno pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče.
Smrt tožene stranke pred vložitvijo tožbe je absolutna ovira za začetek pravdnega postopka. Pravna sposobnost fizične osebe namreč preneha s smrtjo. Od tedaj dalje fizične osebe kot subjekta procesnih pravic ni več. Če stranka ob vložitvi tožbe ni več obstajala, pomanjkanja te predpostavke tudi ni mogoče odpraviti. Napake tožbe, ki je vložena zoper umrlega toženca tudi ni mogoče odpraviti na način kot je to poskušala tožeča stranka s subjektivno spremembo tožbe.
izvršba zaradi izterjave preživnine – ugovorni razlogi
Razlogov, ki preprečuje izvršbo po prvem odstavku 55. člena ZIZ, ne predstavlja niti nezmožnost plačila preživnine, ker dolžnica ni zaposlena in prejema denarno socialno pomoč, niti dejstvo, da dolžnica nima denarnih sredstev na TRR in nima rubljivih premičnin, niti dejstvo, da mld. upnica preživnine ni uveljavila od preživninskega sklada.
Pravno zmotno je prvostopno vzporejanje ureditve prepovedi pogodbene kazni iz tretjega odstavka 247. člena OZ, za kršitev denarnih obveznosti s civilno kaznijo iz 168. člena ZASP. Posebnosti avtorsko pravnih kršitev so namreč pogosto take, da je z običajnimi sankcijami težko ali nemogoče doseči učinek. Avtorju ostanejo predvsem odškodninski zahtevki, ki pa znašajo le toliko, kolikor bi kršitelj tako ali tako plačal, če bi bil pred uporabo glasbe (t. j. pred kršitvijo) z imetnikom pravic sklenil pogodbo za prenos ustrezne pravice ali za plačilo primernega nadomestila. Iz tega vidika bi se torej kršitev avtorskih in sorodnih pravic kršiteljem splačala.
Namen ureditve v zakonski določbi (1. alineja 1. tč. prvega odst. 258. čl. ZIZ) je bil preprečiti dolžniku izpodbijanje obstoja upnikove terjatve do njega zgolj s pavšalnim zanikanjem poslovnega razmerja, ker ob dejstvu, da je na upniku dokazno breme za obstoj poslovnega razmerja, iz katerega izvira verodostojna listina, že takšno zanikanje zadošča za utemeljenost dolžnikovega ugovora v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine.
priposestvovanje stvarne služnosti – dobra vera – zaupanje v zemljiško knjigo – raziskovalna dolžnost
Ker obstoječa, a nevknjižena služnost na zunaj ni bila jasno vidna, tožencu ni mogoče očitati, da ni bil dovolj skrben pri raziskovanju okoliščin, ki bi lahko kazale na obstoj pravice, s katero je nepremičnina, ki jo pridobiva, obremenjena. Zato se je lahko zanesel na zemljiškoknjižne podatke.
notarski zapis – neposredna izvršljivost - izvršilni naslov – izpraznitev in izročitev nepremičnin
Notarski zapis bi bil neposredno izvršljiv, če bi v njem zavarovanec izrecno izjavil, da lahko upnik ob zapadlosti terjatve predlaga, da se najemna pogodba odpove in da bo izpraznil najeto nepremičnino.
nedovoljenost izdaje sklepa o izvršbi – postopek zaradi insolventnosti
Po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi. Pravilo o prepovedi dovolitve izvršbe se v stečajnem postopku uporablja samo na podlagi štirih skupin izvršilnih naslovov, ki jih določa ZFPPIPP.