preživnina - ugovor zoper sklep o izvršbi - utemeljenost ugovornega razloga – prenehanje terjatve – absolutna bistvena kršitev
Ko sodišče odloča o utemeljenosti ugovora zoper sklep o dovolitvi izvršbe, mora obstoj in utemeljenost ugovornega razloga, ki ga v konkretnem primeru uveljavlja dolžnik, preizkušati v okviru dovoljene izvršbe.
objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – trditvena podlaga - delo na lestvi
Delo na lestvi v okviru zatrjevanj tožeče stranke ob ugotovljenih okoliščinah samo po sebi ne predstavlja nevarne dejavnosti, saj gre za aktivnost, ki ne predstavlja nadpovprečne nevarnosti za ljudi in premoženje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0058553
URS člen 25. ZST-1 člen 1, 1/3, 9, 9/1, 34a.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – pravica do pravnega sredstva – plačilo sodne takse za nezakonit sklep
Upoštevajoč ustavno zajamčeno pravico do pravnega sredstva in novo določbo tretjega odstavka 1. člena ZST-1 (dodano z novelo ZST-1A), je v izvršilnem postopku pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog, v primerih, ko je treba uporabiti določbe novele ZST-1A, dovoljena.
V postopku odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog sodišče ne more presojati, ali je sporna taksna obveznost nastala za pritožbo zoper zakonit ali nezakonit sklep.
Sodna taksa za pritožbo mora biti plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče. Prepozno plačana sodna taksa ima iste posledice kot neplačana sodna taksa.
Pravdna stranka je dolžna konkretizirano podati trditveno in dokazno podlago. Manjkajoče trditvene podlage ni mogoče dopolnjevati z izvajanjem dokazov. Izven obsega substanciranja dokaznega predloga sodišče zato ni dolžno (in tudi ne sme) izvajati predlaganega dokaza.
Pravno zmotno je prvostopno vzporejanje ureditve prepovedi pogodbene kazni iz tretjega odstavka 247. člena OZ, za kršitev denarnih obveznosti s civilno kaznijo iz 168. člena ZASP. Posebnosti avtorsko pravnih kršitev so namreč pogosto take, da je z običajnimi sankcijami težko ali nemogoče doseči učinek. Avtorju ostanejo predvsem odškodninski zahtevki, ki pa znašajo le toliko, kolikor bi kršitelj tako ali tako plačal, če bi bil pred uporabo glasbe (t. j. pred kršitvijo) z imetnikom pravic sklenil pogodbo za prenos ustrezne pravice ali za plačilo primernega nadomestila. Iz tega vidika bi se torej kršitev avtorskih in sorodnih pravic kršiteljem splačala.
Smrt tožene stranke pred vložitvijo tožbe je absolutna ovira za začetek pravdnega postopka. Pravna sposobnost fizične osebe namreč preneha s smrtjo. Od tedaj dalje fizične osebe kot subjekta procesnih pravic ni več. Če stranka ob vložitvi tožbe ni več obstajala, pomanjkanja te predpostavke tudi ni mogoče odpraviti. Napake tožbe, ki je vložena zoper umrlega toženca tudi ni mogoče odpraviti na način kot je to poskušala tožeča stranka s subjektivno spremembo tožbe.
notarski zapis – neposredna izvršljivost - izvršilni naslov – izpraznitev in izročitev nepremičnin
Notarski zapis bi bil neposredno izvršljiv, če bi v njem zavarovanec izrecno izjavil, da lahko upnik ob zapadlosti terjatve predlaga, da se najemna pogodba odpove in da bo izpraznil najeto nepremičnino.
Namen ureditve v zakonski določbi (1. alineja 1. tč. prvega odst. 258. čl. ZIZ) je bil preprečiti dolžniku izpodbijanje obstoja upnikove terjatve do njega zgolj s pavšalnim zanikanjem poslovnega razmerja, ker ob dejstvu, da je na upniku dokazno breme za obstoj poslovnega razmerja, iz katerega izvira verodostojna listina, že takšno zanikanje zadošča za utemeljenost dolžnikovega ugovora v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine.
nedovoljenost izdaje sklepa o izvršbi – postopek zaradi insolventnosti
Po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi. Pravilo o prepovedi dovolitve izvršbe se v stečajnem postopku uporablja samo na podlagi štirih skupin izvršilnih naslovov, ki jih določa ZFPPIPP.
vindikacijska tožba – vrnitveni zahtevek – vrnitvena tožba – varstvo lastninske pravice – pogoji za vindikacijsko tožbo – ugovor zoper vrnitveni zahtevek
Tožena stranka se lahko vrnitvenemu zahtevku upre le z ugovorom, da ima na stvari pravico, na podlagi katere na njej upravičeno izvršuje posest. Lastninska pravica je namreč lahko omejena s pravicami drugih.
stroški postopka – zahtevek za povrnitev stroškov postopka – konec postopka zunaj obravnave – sodba na podlagi pripoznave
Postopek na prvi stopnji praviloma poteka tako, da predhodnemu preizkusu tožbe in vročitvi tožbe tožencu sledi odgovor na tožbo, razpis glavne obravnave in izdaja odločbe. Če se postopek kljub temu zaključi zunaj obravnave, je to posledica dejanj ali opustitev stranke, katerih nasprotna stranka ni bila dolžna predvideti. Zato je upravičena zahtevati povrnitev stroškov v 15. dneh od prejema odločbe.
Toženec kot najemnik neprofitnega stanovanja ni zatrjeval okoliščin iz 104. člena SZ-1, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe (da je uveljavljal subvencionirano najemnino, izredno pomoč pri uporabi stanovanja in da je o tem obvestil lastnika stanovanja), zato mu je sodišče ob obstoju krivdnega razloga (ker ni plačeval najemnine) pravilno odpovedalo najemno pogodbo.
umik tožbe – izpolnitev zahtevka – zamuda z umikom po izpolnitvi zahtevka
Ker toženec z izpolnitvijo dejansko pripozna zahtevek, mora v takem primeru tožniku povrniti stroške, ki so mu nastali od vložitve tožbe do pravočasnega umika tožbe.
odškodnina – povrnitev škode družbi – kršitev dolžnosti članov organov vodenja ali nadzora – posebni zastopnik za vložitev tožbe
Pri ureditvi v 327. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) gre za specialno določbo, ki odstopa od splošnih pravil o pristojnosti uprave za vlaganje tožb.
sodni izvedenec - stroški izvedenca – vabilo na ogled izvedenca – cenitveno poročilo – pravica do izjave
Tudi če sodni cenilec ni vabil udeležencev tega postopka na ogled te nepremičnine, jim s tem ni bila kršena pravica do sodelovanja oziroma do izjave v postopku. Pomembno je, da je sodišče vsem udeležencem postopka vročilo cenitveno poročilo, na katerega so imeli možnost dajanja pripomb, poleg tega pa jim je dana tudi možnost, da na naroku postavljajo cenilcu vprašanja v zvezi s cenitvijo.
odgovornost organizatorja tekme – krivdna odgovornost - košarkarska tekma
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo ali je bilo na tekmi poskrbljeno za varnost tekmovalcev kot tudi, kdo je bil zadolžen za to. Pravilni so zaključki o tem, da v bližini igrišča ne bi smelo biti droga, ki je bil oddaljen le 3,5 cm od čelne črte, saj je košarka šport, pri katerem se igralci hitro gibajo in nimajo časa ter ne morejo imeti vedno kontrole nad prostorom.