Toženec kot najemnik neprofitnega stanovanja ni zatrjeval okoliščin iz 104. člena SZ-1, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe (da je uveljavljal subvencionirano najemnino, izredno pomoč pri uporabi stanovanja in da je o tem obvestil lastnika stanovanja), zato mu je sodišče ob obstoju krivdnega razloga (ker ni plačeval najemnine) pravilno odpovedalo najemno pogodbo.
stroški postopka – zahtevek za povrnitev stroškov postopka – konec postopka zunaj obravnave – sodba na podlagi pripoznave
Postopek na prvi stopnji praviloma poteka tako, da predhodnemu preizkusu tožbe in vročitvi tožbe tožencu sledi odgovor na tožbo, razpis glavne obravnave in izdaja odločbe. Če se postopek kljub temu zaključi zunaj obravnave, je to posledica dejanj ali opustitev stranke, katerih nasprotna stranka ni bila dolžna predvideti. Zato je upravičena zahtevati povrnitev stroškov v 15. dneh od prejema odločbe.
vindikacijska tožba – vrnitveni zahtevek – vrnitvena tožba – varstvo lastninske pravice – pogoji za vindikacijsko tožbo – ugovor zoper vrnitveni zahtevek
Tožena stranka se lahko vrnitvenemu zahtevku upre le z ugovorom, da ima na stvari pravico, na podlagi katere na njej upravičeno izvršuje posest. Lastninska pravica je namreč lahko omejena s pravicami drugih.
priposestvovanje stvarne služnosti – dobra vera – zaupanje v zemljiško knjigo – raziskovalna dolžnost
Ker obstoječa, a nevknjižena služnost na zunaj ni bila jasno vidna, tožencu ni mogoče očitati, da ni bil dovolj skrben pri raziskovanju okoliščin, ki bi lahko kazale na obstoj pravice, s katero je nepremičnina, ki jo pridobiva, obremenjena. Zato se je lahko zanesel na zemljiškoknjižne podatke.
odškodnina – povrnitev škode družbi – kršitev dolžnosti članov organov vodenja ali nadzora – posebni zastopnik za vložitev tožbe
Pri ureditvi v 327. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) gre za specialno določbo, ki odstopa od splošnih pravil o pristojnosti uprave za vlaganje tožb.
notarski zapis – neposredna izvršljivost - izvršilni naslov – izpraznitev in izročitev nepremičnin
Notarski zapis bi bil neposredno izvršljiv, če bi v njem zavarovanec izrecno izjavil, da lahko upnik ob zapadlosti terjatve predlaga, da se najemna pogodba odpove in da bo izpraznil najeto nepremičnino.
procesna legitimacija za vložitev pritožbe v insolventnem postopku – pritožba zoper sklep o soglasju k uresničitvi odstopne pravice od vzajemno neizpolnjene pogodbe
Ker pritožnica ni stranka glavnega postopka in zakon ne določa, da lahko druga oseba, ki ni stranka postopka vloži pritožbo zoper sklep izdan na podlagi določil 267. člena ZFPPIPP, pritožnica ni pridobila upravičenja v insolventnem postopku opravljati procesna dejanja.
premoženjska škoda – izgubljeni zaslužek – trditvena podlaga
Ob dejstvu, da tožnik več kot 4 leta pred škodnim dogodkom ni bil zaposlen in da ni ponudil zadosti konkretizirane trditvene podlage o prihodkih oziroma delu, ki ga je morebiti opravljal tik pred škodnim dogodkom, sodišče utemeljeno ni ugodilo njegovemu zahtevku za povrnitev premoženjske škode iz naslova izgubljenega zaslužka oziroma dobička.
ZFPPIPP člen 231, 231-3. OZ člen 569. ZGD-1 člen 498, 498/1.
upravičeni predlagatelj – upnik kot upravičeni predlagatelj začetka stečajnega postopka – verjetnost terjatve – družbenik dolžnika – posojilna pogodba – posojila družbi namesto lastnega kapitala
Zmotno je pritožbeno stališče, da gre za terjatev upnika do dolžnika tudi v primeru, če bi šlo za posojilo po prvem odstavku 498. člena ZGD-1. Po citiranem določilu namreč družbenik ne more proti družbi uveljavljati zahtevka na vračilo posojila v stečajnem postopku, tako posojilo pa se v stečajnem postopku šteje za premoženje družbe. Namen izvedbe stečajnega postopka je poplačilo upnikov stečajnega dolžnika. Če družbenik skladno s prvim odstavkom 498. člena ZGD-1 izgubi v stečajnem postopku položaj upnika, je logičen sklep, da mu je treba odreči tudi legitimacijo za začetek stečajnega postopka predlagajočega upnika.
zveznost med predlagano začasno odredbo in primarnim sodnim varstvom – sodna določitev meje
Iz ureditve, po kateri je začasna odredba sredstvo zavarovanja, nedvoumno izhaja, da mora biti med predlagano začasno odredbo in predmetom urejanja v konkretnem postopku (ki je predmet zavarovanja) podana zveznost.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41.
izvednina – nagrada in stroški izvedenca – odmera nagrade izvedenca – zelo zahtevno mnenje
Naloga izvedenca je bila, da grafično prikaže, po katerih parcelah poteka asfaltirana pot, kje se nahajajo plastične ovire, ki ovirajo dostop do parcel, ter kje poteka vožnja tožnikov. Za izdelavo mnenja je imel na voljo 30 dnevni rok, dokumentacija spisa, ki je bila podlaga za njegovo delo, pa ni bila obsežna, saj je (glede voženj) upošteval le izpoved tožnikov. Takšne naloge po stališču pritožbenega sodišča ni mogoče šteti kot zelo zahtevne, temveč kvečjemu za zahtevno.
ZIZ člen 26, 257. ZPP člen 287, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. SPZ člen 59, 129.
pravica do obravnavanja pred sodiščem – predhodna odredba – pogojna terjatev – bodoča terjatev – nezapadla terjatev - notarski zapis – notarski zapis kot izvršilni naslov – zavarovanje terjatve
Čeprav sodišče prve stopnje ni podrobneje odgovorilo prav na vse upnikove trditve in pravna naziranja v odgovoru na ugovor, upniku ni bila odvzeta pravica do obravnavanja pred sodiščem. Bistveno je, da je sodišče prve stopnje navedlo med seboj skladne in razumljive razloge o odločilnih dejstvih.
Denarne terjatve, glede katere sta stranki sklenili sporazum o zavarovanju v obliki notarskega zapisa, materialnopravno nista pravilno opredelili kot pogojno terjatev. Denarni znesek, ki ga stranki opredeljujeta kot pogojno terjatev, dejansko pomeni vnaprej določeno ceno poslovnih deležev v pogodbi o odplačnem prenosu poslovnih deležev. Pogodba o ustanovitvi prodajne pravice ne nadomešča pogodbe o odplačnem prenosu poslovnih deležev za primer, da bi dolžnik kršil svojo obveznost sklenitve pogodbe, temveč ima upnik od dolžnika na njeni podlagi pravico zahtevati izjavo volje. Denarno terjatev bi bilo glede na navedeno pravilno opredeliti kot bodočo terjatev, za zavarovanje katere se tudi lahko ustanovi zastavna pravica. Če pa je predmet v obliki notarskega zapisa sklenjenega sporazuma zavarovanje bodoče denarne terjatve (torej terjatve, ki še ni nastala), notarski zapis za to terjatev ne more predstavljati izvršilnega naslova. Če denarna terjatev sploh še ni nastala, ne more veljati za nezapadlo.
V primeru, ko obstaja pozneje najdeno premoženje iz nepremičnin, pa zapuščinske obravnave ni bilo, sodišče ne odloči na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, temveč na podlagi podanih dednih izjav dedičev.
Za insolvenčni postopek je izrecno predpisano pravilo, da ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje, kakor tudi ne predlagati obnove postopka in ne vložiti revizije. Navedena ureditev je predvidena zaradi posebnosti insolvenčnega postopka napram pravdnemu postopku, ki navedena pravna sredstva dopušča. To razliko predstavlja predvsem dejstvo, da je insolvenčni postopek enoten postopek, v katerem proti enemu dolžniku nastopa več upnikov.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE
VSL0061602
ZPP člen 224. ZLNDL člen 1.
javna listina – lastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov – status nepremičnin
Podatki v javni listini veljajo za resnične, dokler se ne dokaže nasprotno. Dovoljeno je torej dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, ali da je sama listina nepravilno sestavljena, dokazno breme, da podatki v javni listini niso resnični, pa je na predlagatelju.
ZLNDL v 1. odstavku 1. člena jasno določa, da zakon ureja lastninjenje le tistih zemljišč in stavb v družbeni lastnini, ki niso predmet lastninjenja po drugih zakonih. Kot je podrobno pojasnilo že sodišče prve stopnje so se kmetijska zemljišča in gozdovi ter zemljišča, ki so jih občine v prostorskih aktih namenile za gradnjo ter so bila do dne 10. 03. 1993 v družbeni lastnini, lastninila že na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, Zakona o zadrugah, Zakona o javnih skladih in Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov - soglasje sodišča k uresničitvi odstopne pravice
Sodišče prve stopnje mora navesti razloge, s katerimi utemelji svoje soglasje k uresničitvi odstopne pravice s tem, da navede zakaj ocenjuje, da bodo z njeno uresničitvijo doseženi ugodnejši pogoji za plačilo upnikov.
Ker je bil zadnji dan petnajstdnevnega roka za dvig sklepa zemljiškoknjižnega sodišča petek, dne 4.3.2011, in v tem času naslovnica ni dvignila sodne pošiljke, se z iztekom tega dneva vročitev šteje za opravljeno.
Zahtevek za plačilo civilne kazni ni nič drugačen od drugih zahtevkov, ki se glasijo na denar, zato mora biti določen in ne zadošča, da stranka le opredeli okoliščine za njegovo odmero. Na podlagi določb 108. člena ZPP je zato sodišče prve stopnje tožbo v tem delu pravilno zavrglo.
protipravno ravnanje – napačna informacija kot protipravno ravnanje – lokacijska informacija
Pogoj, da napačna informacija predstavlja takšno protipravno ravnanje, ki predstavlja element odškodninske odgovornosti je, da je med ponudnikom in prejemnikom informacije vzpostavljen poseben bližnji odnos. Takšen odnos je podan, ko se prejemnik informacije lahko upravičeno zanese na pravilnost informacije in ko ponudnik informacije ve oziroma bi moral vedeti, da se bo prejemnik zanesel na dano informacijo.