notarski zapis – neposredna izvršljivost - izvršilni naslov – izpraznitev in izročitev nepremičnin
Notarski zapis bi bil neposredno izvršljiv, če bi v njem zavarovanec izrecno izjavil, da lahko upnik ob zapadlosti terjatve predlaga, da se najemna pogodba odpove in da bo izpraznil najeto nepremičnino.
odgovornost organizatorja tekme – krivdna odgovornost - košarkarska tekma
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo ali je bilo na tekmi poskrbljeno za varnost tekmovalcev kot tudi, kdo je bil zadolžen za to. Pravilni so zaključki o tem, da v bližini igrišča ne bi smelo biti droga, ki je bil oddaljen le 3,5 cm od čelne črte, saj je košarka šport, pri katerem se igralci hitro gibajo in nimajo časa ter ne morejo imeti vedno kontrole nad prostorom.
sodni izvedenec - stroški izvedenca – vabilo na ogled izvedenca – cenitveno poročilo – pravica do izjave
Tudi če sodni cenilec ni vabil udeležencev tega postopka na ogled te nepremičnine, jim s tem ni bila kršena pravica do sodelovanja oziroma do izjave v postopku. Pomembno je, da je sodišče vsem udeležencem postopka vročilo cenitveno poročilo, na katerega so imeli možnost dajanja pripomb, poleg tega pa jim je dana tudi možnost, da na naroku postavljajo cenilcu vprašanja v zvezi s cenitvijo.
Pravno zmotno je prvostopno vzporejanje ureditve prepovedi pogodbene kazni iz tretjega odstavka 247. člena OZ, za kršitev denarnih obveznosti s civilno kaznijo iz 168. člena ZASP. Posebnosti avtorsko pravnih kršitev so namreč pogosto take, da je z običajnimi sankcijami težko ali nemogoče doseči učinek. Avtorju ostanejo predvsem odškodninski zahtevki, ki pa znašajo le toliko, kolikor bi kršitelj tako ali tako plačal, če bi bil pred uporabo glasbe (t. j. pred kršitvijo) z imetnikom pravic sklenil pogodbo za prenos ustrezne pravice ali za plačilo primernega nadomestila. Iz tega vidika bi se torej kršitev avtorskih in sorodnih pravic kršiteljem splačala.
Spor po tožbi je bil pravnomočno končan še pred vložitvijo predloga za zaznambo spora. Vendar to še ne pomeni, da predlagatelji niso bili upravičeni predlagati zaznambe spora. Izbris zaznambe se v takem primeru dovoli namreč šele, če proti taki [pravnomočni] odločbi ni bila vložena revizija ali zahteva za varstvo zakonitosti oziroma če je potekel rok za njuno vložitev
Škoda, ki jo ima tožeča stranka pravico zahtevati na podlagi 54. čl. ZZZPB obsega stroške in zneske denarnih prejemkov, ki jih je izplačala brezposelni osebi in druge stroške, ki so nastali zaradi vključitve te osebe v program aktivne politike zaposlovanja (3. odst. 54. čl. ZZZPB).
vindikacijska tožba – vrnitveni zahtevek – vrnitvena tožba – varstvo lastninske pravice – pogoji za vindikacijsko tožbo – ugovor zoper vrnitveni zahtevek
Tožena stranka se lahko vrnitvenemu zahtevku upre le z ugovorom, da ima na stvari pravico, na podlagi katere na njej upravičeno izvršuje posest. Lastninska pravica je namreč lahko omejena s pravicami drugih.
odškodnina – povrnitev škode družbi – kršitev dolžnosti članov organov vodenja ali nadzora – posebni zastopnik za vložitev tožbe
Pri ureditvi v 327. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) gre za specialno določbo, ki odstopa od splošnih pravil o pristojnosti uprave za vlaganje tožb.
Za insolvenčni postopek je izrecno predpisano pravilo, da ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje, kakor tudi ne predlagati obnove postopka in ne vložiti revizije. Navedena ureditev je predvidena zaradi posebnosti insolvenčnega postopka napram pravdnemu postopku, ki navedena pravna sredstva dopušča. To razliko predstavlja predvsem dejstvo, da je insolvenčni postopek enoten postopek, v katerem proti enemu dolžniku nastopa več upnikov.
Ob izvajanju dokazne ocene se sodišče ni dolžno opredeliti do slehernega dela izpovedi strank oziroma prič, če v okviru celotne dokazne ocene, ki jo tudi ustrezno obrazloži, oceni, da je določeni stranki ali priči verjeti.
Dejstvo, da so tožnik in njegovi predniki uporabljali spodnjo „leso“ in morebiti hodili po delu poti za dostop do vinograda, ne more biti podlaga za priposestvovanje služnosti v korist druge nepremičnine po drugi poti.
URS člen 2, 155, 155/2. ZIZ člen 258, 258/1, 258/1-1.
predhodna odredba – po noveli razširjena domneva nevarnosti - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – retroaktivna veljavnost novele ZIZ
Posledice, ki jih na novo določa novela za dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik ugovarja obstoju poslovnega razmerja, se ne morejo raztezati na dolžnikov ugovor, vložen še pred uveljavitvijo navedene novele, sicer bi drugačna razlaga privedla do nedopustnega retroaktivnega učinka te novele.
ZNP v 7. členu določa, da sodišče opravi narok, če je to predpisano z zakonom, ali če oceni, da je to za postopek potrebno. Ker v določilih členov 168. do 177, ki se nanašajo na sodni depozit, oprava naroka ni predpisana, je torej prepuščeno presoji sodišča, ali je narok potreben ali ne.
Ker je revizija nesuspenzivno izredno pravno sredstvo in ne zadrži izvršitve pravnomočne odločbe (oz. sklepa) zoper katero je vložena, ne more pomeniti utemeljenega razloga upnika, da ne sprejme izpolnitve dolžnikov.
prijava terjatve – rok za prijavo terjatve – prijava pogojne terjatve - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka
Ker ni sporno, da je upnik prijavil terjatev, ki je znova nastala zaradi izpodbitega pravnega dejanja dne 25. 02. 2011, kar je več kot šest mesecev po vročitvi tožbe, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je prijavo kot prepozno zavrglo.
preklic izročitve - velika nehvaležnost kot pravni standard - razveljavitev izročilne pogodbe - plačevanje preživnine - izročilna pogodbe
Plačevanja preživnine v smislu drugega odstavka 115. člena ZD ne gre razumeti le dobesedno kot izplačevanje preživninskega zneska. Gre za neizpolnjevanje vseh dogovorjenih obveznosti oziroma bremen, ki so bila dogovorjena za ohranjanje izročiteljevega dotedanjega življenjskega standarda. To vključuje tudi oviranje užitka izročenega premoženja ali oviranje izvrševanja dogovorjene služnosti.
Tožeča stranka je uveljavljala tako plačilo nadomestila kot plačilo civilne kazni. Ker je temelj civilne kazni plačilo honorarja kot spolnitvenega zahtevka, ki je del te kazni, avtor ne more zahtevati še dodatnega plačila honorarja kot spolnitvenega zahtevka. Avtor oziroma tožeča stranka torej lahko zahteva ali plačilo honorarja ali plačilo civilne kazni. Ker je z zahtevkom za plačilo honorarja oziroma nadomestila tožeča stranka uspela, ne more uspeti tudi z zahtevkom za plačilo civilne kazni.
pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov - soglasje sodišča k uresničitvi odstopne pravice
Sodišče prve stopnje mora navesti razloge, s katerimi utemelji svoje soglasje k uresničitvi odstopne pravice s tem, da navede zakaj ocenjuje, da bodo z njeno uresničitvijo doseženi ugodnejši pogoji za plačilo upnikov.
Zahtevek za plačilo civilne kazni ni nič drugačen od drugih zahtevkov, ki se glasijo na denar, zato mora biti določen in ne zadošča, da stranka le opredeli okoliščine za njegovo odmero. Na podlagi določb 108. člena ZPP je zato sodišče prve stopnje tožbo v tem delu pravilno zavrglo.