ZASP člen 33, 33/2, 75, 75/1 80, 80/1, 80/2, 168, 168/3. ZOR člen 99, 99/2, 100.
prenos materialnih avtorskih pravic – pravica do razmnoževanja in distribuiranja – obseg prenosa – razlaga pogodbe – vmesna sodba
Sporno besedilo točke 08.01. obeh pogodb se glasi: „Naročnik ima pravico, da naročeno in plačano delo uporablja za namene, v obsegu in za področje, za katere je bilo izdelano. Časovna uporaba naročenega dela ni omejena.“ Razlaga, ki jo ponuja tožena stranka, bi pomenila, da bi bil teritorialni učinek prenosa teh pravic ob podpisu pogodbe nedoločen, saj bi bil odvisen od bodočega negotovega dejstva. Medtem, ko je bilo plačilo opredeljeno v točki 03.01. pogodb v fiksnem znesku, preračunano v točke, pa bi bil teritorialni učinek prenosa teh pravic na toženo stranko odvisen zgolj od kasnejšega naročila tožeči stranki za izvedbo prilagoditve etikete za novo teritorialno območje. Da bi s takšno razlago pogodbe tožena stranka uspela, bi morala dokazati, da je bil ob sklenitvi pogodbe dejansko takšen namen pogodbenih strank, da se tožeča stranka s tem odpoveduje nadomestilu za uporabo etiket na vseh območjih, za katera bo morebiti kasneje po naročilu tožene stranke izvajala prilagoditve etiket. Pravilna jezikovna razlaga besedila pogodbe zato lahko pripelje le do rezultata, da je upoštevno „področje“ teritorialno območje, ki sta ga imeli pravdni stranki v mislih ob samem sklepanju pogodbe.
vznemirjanje lastninske pravice – stvarna služnost – protipravno vznemirjanje
Lastnik nepremičnine je upravičen, da tretjega izključi iz protipravnega poseganja v svoje nepremičnine. Če pa slednji trdi, da ima pravico do izvajanja dejanj, ki vznemirjajo lastnika, mora to dokazati.
vindikacijska tožba – vrnitveni zahtevek – vrnitvena tožba – varstvo lastninske pravice – pogoji za vindikacijsko tožbo – ugovor zoper vrnitveni zahtevek
Tožena stranka se lahko vrnitvenemu zahtevku upre le z ugovorom, da ima na stvari pravico, na podlagi katere na njej upravičeno izvršuje posest. Lastninska pravica je namreč lahko omejena s pravicami drugih.
odškodnina – povrnitev škode družbi – kršitev dolžnosti članov organov vodenja ali nadzora – posebni zastopnik za vložitev tožbe
Pri ureditvi v 327. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) gre za specialno določbo, ki odstopa od splošnih pravil o pristojnosti uprave za vlaganje tožb.
priposestvovanje stvarne služnosti – dobra vera – zaupanje v zemljiško knjigo – raziskovalna dolžnost
Ker obstoječa, a nevknjižena služnost na zunaj ni bila jasno vidna, tožencu ni mogoče očitati, da ni bil dovolj skrben pri raziskovanju okoliščin, ki bi lahko kazale na obstoj pravice, s katero je nepremičnina, ki jo pridobiva, obremenjena. Zato se je lahko zanesel na zemljiškoknjižne podatke.
Spor po tožbi je bil pravnomočno končan še pred vložitvijo predloga za zaznambo spora. Vendar to še ne pomeni, da predlagatelji niso bili upravičeni predlagati zaznambe spora. Izbris zaznambe se v takem primeru dovoli namreč šele, če proti taki [pravnomočni] odločbi ni bila vložena revizija ali zahteva za varstvo zakonitosti oziroma če je potekel rok za njuno vložitev
Škoda, ki jo ima tožeča stranka pravico zahtevati na podlagi 54. čl. ZZZPB obsega stroške in zneske denarnih prejemkov, ki jih je izplačala brezposelni osebi in druge stroške, ki so nastali zaradi vključitve te osebe v program aktivne politike zaposlovanja (3. odst. 54. čl. ZZZPB).
Pravno zmotno je prvostopno vzporejanje ureditve prepovedi pogodbene kazni iz tretjega odstavka 247. člena OZ, za kršitev denarnih obveznosti s civilno kaznijo iz 168. člena ZASP. Posebnosti avtorsko pravnih kršitev so namreč pogosto take, da je z običajnimi sankcijami težko ali nemogoče doseči učinek. Avtorju ostanejo predvsem odškodninski zahtevki, ki pa znašajo le toliko, kolikor bi kršitelj tako ali tako plačal, če bi bil pred uporabo glasbe (t. j. pred kršitvijo) z imetnikom pravic sklenil pogodbo za prenos ustrezne pravice ali za plačilo primernega nadomestila. Iz tega vidika bi se torej kršitev avtorskih in sorodnih pravic kršiteljem splačala.
ZIZ člen 26, 257. ZPP člen 287, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. SPZ člen 59, 129.
pravica do obravnavanja pred sodiščem – predhodna odredba – pogojna terjatev – bodoča terjatev – nezapadla terjatev - notarski zapis – notarski zapis kot izvršilni naslov – zavarovanje terjatve
Čeprav sodišče prve stopnje ni podrobneje odgovorilo prav na vse upnikove trditve in pravna naziranja v odgovoru na ugovor, upniku ni bila odvzeta pravica do obravnavanja pred sodiščem. Bistveno je, da je sodišče prve stopnje navedlo med seboj skladne in razumljive razloge o odločilnih dejstvih.
Denarne terjatve, glede katere sta stranki sklenili sporazum o zavarovanju v obliki notarskega zapisa, materialnopravno nista pravilno opredelili kot pogojno terjatev. Denarni znesek, ki ga stranki opredeljujeta kot pogojno terjatev, dejansko pomeni vnaprej določeno ceno poslovnih deležev v pogodbi o odplačnem prenosu poslovnih deležev. Pogodba o ustanovitvi prodajne pravice ne nadomešča pogodbe o odplačnem prenosu poslovnih deležev za primer, da bi dolžnik kršil svojo obveznost sklenitve pogodbe, temveč ima upnik od dolžnika na njeni podlagi pravico zahtevati izjavo volje. Denarno terjatev bi bilo glede na navedeno pravilno opredeliti kot bodočo terjatev, za zavarovanje katere se tudi lahko ustanovi zastavna pravica. Če pa je predmet v obliki notarskega zapisa sklenjenega sporazuma zavarovanje bodoče denarne terjatve (torej terjatve, ki še ni nastala), notarski zapis za to terjatev ne more predstavljati izvršilnega naslova. Če denarna terjatev sploh še ni nastala, ne more veljati za nezapadlo.
priposestvovanje lastninske pravice - dobra vera - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Tožnik ni bil v dobri veri, ko je kupoval sporne nepremičnine od svoje pravne prednice. Vedel je, da je lastništvo glede obravnavanih nepremičnin sporno. Zato se ne more sklicevati na zaupanje v zemljiško knjigo, v zvezi s tem pa tudi ne na določbe paragrafa 1500 ODZ in na ustrezna pravna stališča sodne prakse.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSC0002911
ZPVAS člen 10. ZNP člen 9. ZPP člen 32.
stvarna pristojnost – agrarne skupnosti – odškodnina iz naslova podržavljenega premoženja – vrsta postopka po ZPVAS – pravdni postopek – nepravdni postopek – postopek za določitev odškodnine
Odškodninski zahtevki po 10. čl. ZPVAS se obravnavajo po pravilih pravdnega postopka
izostanek z naroka – domneva umika tožbe – obvestilo o preklicu naroka – upravičen izostanek iz naroka
Sodišče stranko o preklicu obvesti, če pa naroka ne prekliče, velja, da narok bo opravljen. O tem stranke, ki za preklic prosi, ni dolžno obveščati.
Za preložitev (ali preklic) naroka zaradi zdravstvenih razlogov morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja in sicer: 1. da je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva in je zato stranki onemogočen prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku in 2. da stranka predloži zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.
V tožbi morata biti stranki opredeljeni konkretno in pravda zoper neznano stranko ni mogoča, saj je civilni postopek že v osnovi zgrajen na sistemu dveh strank, to je tožnika in toženca. V kolikor tožeča stranka tožene ne opredeli konkretno oziroma tožbo vlaga zoper neznane osebe, gre za nepopolno tožbo, ki jo je potrebno na podlagi 1. točke 108. člena ZPP vrniti v popravo oziroma dopolnitev.
Zahtevek za plačilo civilne kazni ni nič drugačen od drugih zahtevkov, ki se glasijo na denar, zato mora biti določen in ne zadošča, da stranka le opredeli okoliščine za njegovo odmero. Na podlagi določb 108. člena ZPP je zato sodišče prve stopnje tožbo v tem delu pravilno zavrglo.
ZNP v 7. členu določa, da sodišče opravi narok, če je to predpisano z zakonom, ali če oceni, da je to za postopek potrebno. Ker v določilih členov 168. do 177, ki se nanašajo na sodni depozit, oprava naroka ni predpisana, je torej prepuščeno presoji sodišča, ali je narok potreben ali ne.
Ker je revizija nesuspenzivno izredno pravno sredstvo in ne zadrži izvršitve pravnomočne odločbe (oz. sklepa) zoper katero je vložena, ne more pomeniti utemeljenega razloga upnika, da ne sprejme izpolnitve dolžnikov.
Predlagatelja terjata soglasje o uporabi skupnega dela stavbe za potrebe njunega stanovanja zaradi izdelave priključne točke za električno omrežje. Takšna dejanska situacija pa ustreza zakonskemu dejanskemu stanu oziroma abstraktnemu dejanskemu stanu iz 112. člena ZNP. Postopek se v takšnim primerih začne na predlog solastnika.
V nepravdnem postopku ni mogoče tretjim osebam nalagati oprave dejanj, ki se nanašajo na zadeve iz njihove pristojnosti, ki jih določa ustrezen zakon.
odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Zahteva po prisoji posebne odškodnine zaradi kršitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva bi pomenila nedopustno kopičenje odškodninskih terjatev in bi nasprotovala namenu odškodnine po 14. členu ZVPSBN.
premoženjska škoda – izgubljeni zaslužek – trditvena podlaga
Ob dejstvu, da tožnik več kot 4 leta pred škodnim dogodkom ni bil zaposlen in da ni ponudil zadosti konkretizirane trditvene podlage o prihodkih oziroma delu, ki ga je morebiti opravljal tik pred škodnim dogodkom, sodišče utemeljeno ni ugodilo njegovemu zahtevku za povrnitev premoženjske škode iz naslova izgubljenega zaslužka oziroma dobička.
ZFPPIPP člen 231, 231-3. OZ člen 569. ZGD-1 člen 498, 498/1.
upravičeni predlagatelj – upnik kot upravičeni predlagatelj začetka stečajnega postopka – verjetnost terjatve – družbenik dolžnika – posojilna pogodba – posojila družbi namesto lastnega kapitala
Zmotno je pritožbeno stališče, da gre za terjatev upnika do dolžnika tudi v primeru, če bi šlo za posojilo po prvem odstavku 498. člena ZGD-1. Po citiranem določilu namreč družbenik ne more proti družbi uveljavljati zahtevka na vračilo posojila v stečajnem postopku, tako posojilo pa se v stečajnem postopku šteje za premoženje družbe. Namen izvedbe stečajnega postopka je poplačilo upnikov stečajnega dolžnika. Če družbenik skladno s prvim odstavkom 498. člena ZGD-1 izgubi v stečajnem postopku položaj upnika, je logičen sklep, da mu je treba odreči tudi legitimacijo za začetek stečajnega postopka predlagajočega upnika.