O pomotnem vpisu namreč govorimo, če je pri vpisu v zemljiško knjigo prišlo do pomote tako, da se opravljeni vpis ni skladal z dovoljenim vpisom. V konkretnem primeru pa je sodišče očitno spregledalo zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve in kljub tej prepovedi vpisalo lastninsko pravico v korist B. Ž. Za odpravo nepravilnosti napak, kot v tem primeru, ima zainteresirana oseba možnost vložitev tožbe.
V primeru, ko obstaja pozneje najdeno premoženje iz nepremičnin, pa zapuščinske obravnave ni bilo, sodišče ne odloči na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, temveč na podlagi podanih dednih izjav dedičev.
Tožeča stranka je uveljavljala tako plačilo nadomestila kot plačilo civilne kazni. Ker je temelj civilne kazni plačilo honorarja kot spolnitvenega zahtevka, ki je del te kazni, avtor ne more zahtevati še dodatnega plačila honorarja kot spolnitvenega zahtevka. Avtor oziroma tožeča stranka torej lahko zahteva ali plačilo honorarja ali plačilo civilne kazni. Ker je z zahtevkom za plačilo honorarja oziroma nadomestila tožeča stranka uspela, ne more uspeti tudi z zahtevkom za plačilo civilne kazni.
V tožbi morata biti stranki opredeljeni konkretno in pravda zoper neznano stranko ni mogoča, saj je civilni postopek že v osnovi zgrajen na sistemu dveh strank, to je tožnika in toženca. V kolikor tožeča stranka tožene ne opredeli konkretno oziroma tožbo vlaga zoper neznane osebe, gre za nepopolno tožbo, ki jo je potrebno na podlagi 1. točke 108. člena ZPP vrniti v popravo oziroma dopolnitev.
Tako pravna teorija kot praksa stojita na stališču, da lahko lastnik služne stvari zahtevo, naj pravica stvarne služnosti preneha, uveljavi le z ustreznim oblikovalnim zahtevkom. Prvi odstavek 222. člena SPZ (smiselno enako tudi 58. člen ZTLR) namreč določa, da lahko lastnik služeče stvari zahteva, naj stvarna služnost preneha, če postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari ali če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena. Stvarna služnost preneha z dnem, ko postane sodna odločba pravnomočna. Zahtevek za prenehanje stvarne služnosti iz zgoraj navedenih razlogov se lahko torej uveljavlja le s tožbo, ki jo vloži lastnik služečega zemljišča proti lastniku gospodujočega zemljišča.
Za insolvenčni postopek je izrecno predpisano pravilo, da ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje, kakor tudi ne predlagati obnove postopka in ne vložiti revizije. Navedena ureditev je predvidena zaradi posebnosti insolvenčnega postopka napram pravdnemu postopku, ki navedena pravna sredstva dopušča. To razliko predstavlja predvsem dejstvo, da je insolvenčni postopek enoten postopek, v katerem proti enemu dolžniku nastopa več upnikov.
Ob izvajanju dokazne ocene se sodišče ni dolžno opredeliti do slehernega dela izpovedi strank oziroma prič, če v okviru celotne dokazne ocene, ki jo tudi ustrezno obrazloži, oceni, da je določeni stranki ali priči verjeti.
Dejstvo, da so tožnik in njegovi predniki uporabljali spodnjo „leso“ in morebiti hodili po delu poti za dostop do vinograda, ne more biti podlaga za priposestvovanje služnosti v korist druge nepremičnine po drugi poti.
denarna odškodnina za škodo posrednih oškodovancev
Posebna težka invalidnost, kot jo določa drugi odstavek 180. člena OZ, je pravni standard, ki ga ugotavlja sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej.
URS člen 2, 155, 155/2. ZIZ člen 258, 258/1, 258/1-1.
predhodna odredba – po noveli razširjena domneva nevarnosti - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – retroaktivna veljavnost novele ZIZ
Posledice, ki jih na novo določa novela za dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik ugovarja obstoju poslovnega razmerja, se ne morejo raztezati na dolžnikov ugovor, vložen še pred uveljavitvijo navedene novele, sicer bi drugačna razlaga privedla do nedopustnega retroaktivnega učinka te novele.
pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov - soglasje sodišča k uresničitvi odstopne pravice
Sodišče prve stopnje mora navesti razloge, s katerimi utemelji svoje soglasje k uresničitvi odstopne pravice s tem, da navede zakaj ocenjuje, da bodo z njeno uresničitvijo doseženi ugodnejši pogoji za plačilo upnikov.
Zakon sicer ne uporablja pojmov poljubne, obvezne in nujne sestavine pritožbe, vendar ni dvoma in sodna praksa je v tem popolnoma usklajena, da sta nujni sestavini pritožbe samo dve in sicer navedba sodbe oz. sklepa, ki se izpodbija in pritožnikov podpis.
ZTLR člen 12. ZPN člen 7. SZ člen 9. ZLNDL člen 2.
prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču – funkcionalno zemljišče
Do lastninjenja stavbnih zemljišč so se pravice na funkcionalnih zemljiščih prenašale skupaj s pravico na stavbi. Pri tem ni pomembno, ali je bilo funkcionalno zemljišče določeno in odmerjeno. Ker vpis v zemljiško knjigo v sistemu družbene lastnine ni bil konstitutiven pogoj za pridobitev pravice uporabe, je treba ugotoviti, kdo je ob uveljavitvi ZLNDL imel pravico uporabe na tem zemljišču.
premoženjska škoda – izgubljeni zaslužek – trditvena podlaga
Ob dejstvu, da tožnik več kot 4 leta pred škodnim dogodkom ni bil zaposlen in da ni ponudil zadosti konkretizirane trditvene podlage o prihodkih oziroma delu, ki ga je morebiti opravljal tik pred škodnim dogodkom, sodišče utemeljeno ni ugodilo njegovemu zahtevku za povrnitev premoženjske škode iz naslova izgubljenega zaslužka oziroma dobička.
ZFPPIPP člen 231, 231-3. OZ člen 569. ZGD-1 člen 498, 498/1.
upravičeni predlagatelj – upnik kot upravičeni predlagatelj začetka stečajnega postopka – verjetnost terjatve – družbenik dolžnika – posojilna pogodba – posojila družbi namesto lastnega kapitala
Zmotno je pritožbeno stališče, da gre za terjatev upnika do dolžnika tudi v primeru, če bi šlo za posojilo po prvem odstavku 498. člena ZGD-1. Po citiranem določilu namreč družbenik ne more proti družbi uveljavljati zahtevka na vračilo posojila v stečajnem postopku, tako posojilo pa se v stečajnem postopku šteje za premoženje družbe. Namen izvedbe stečajnega postopka je poplačilo upnikov stečajnega dolžnika. Če družbenik skladno s prvim odstavkom 498. člena ZGD-1 izgubi v stečajnem postopku položaj upnika, je logičen sklep, da mu je treba odreči tudi legitimacijo za začetek stečajnega postopka predlagajočega upnika.
trditvena podlaga – upravnik – ključ delitve – neupravičena obogatitev – pogodba o upravljanju sklenjena za celotno sosesko
Če upravnik vtožuje stroške na podlagi pravila o neupravičeni obogatitvi, mora splošno predstavljen ključ delitve založenih stroškov (ob ustreznih ugovorih nasprotne strani) konkretizirati.
prijava terjatve – rok za prijavo terjatve – prijava pogojne terjatve - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka
Ker ni sporno, da je upnik prijavil terjatev, ki je znova nastala zaradi izpodbitega pravnega dejanja dne 25. 02. 2011, kar je več kot šest mesecev po vročitvi tožbe, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je prijavo kot prepozno zavrglo.
oprostitev plačila sodnih taks – sredstva za preživljanje – premoženjsko stanje
Sodišče prve stopnje je pri presoji, ali so podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, pravilno upoštevalo tudi nepremičnine v skupni vrednosti 500.000,00 EUR, ki so predmet delitve v predmetnem nepravdnem postopku. Pomembno je namreč tudi premoženje, ki bi lahko prinašalo dohodke, če bi taksni zavezanec za to poskrbel.