Ob izvajanju dokazne ocene se sodišče ni dolžno opredeliti do slehernega dela izpovedi strank oziroma prič, če v okviru celotne dokazne ocene, ki jo tudi ustrezno obrazloži, oceni, da je določeni stranki ali priči verjeti.
Dejstvo, da so tožnik in njegovi predniki uporabljali spodnjo „leso“ in morebiti hodili po delu poti za dostop do vinograda, ne more biti podlaga za priposestvovanje služnosti v korist druge nepremičnine po drugi poti.
Ker je bil zadnji dan petnajstdnevnega roka za dvig sklepa zemljiškoknjižnega sodišča petek, dne 4.3.2011, in v tem času naslovnica ni dvignila sodne pošiljke, se z iztekom tega dneva vročitev šteje za opravljeno.
Zakon sicer ne uporablja pojmov poljubne, obvezne in nujne sestavine pritožbe, vendar ni dvoma in sodna praksa je v tem popolnoma usklajena, da sta nujni sestavini pritožbe samo dve in sicer navedba sodbe oz. sklepa, ki se izpodbija in pritožnikov podpis.
URS člen 2, 155, 155/2. ZIZ člen 258, 258/1, 258/1-1.
predhodna odredba – po noveli razširjena domneva nevarnosti - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – retroaktivna veljavnost novele ZIZ
Posledice, ki jih na novo določa novela za dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik ugovarja obstoju poslovnega razmerja, se ne morejo raztezati na dolžnikov ugovor, vložen še pred uveljavitvijo navedene novele, sicer bi drugačna razlaga privedla do nedopustnega retroaktivnega učinka te novele.
ZTLR člen 12. ZPN člen 7. SZ člen 9. ZLNDL člen 2.
prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču – funkcionalno zemljišče
Do lastninjenja stavbnih zemljišč so se pravice na funkcionalnih zemljiščih prenašale skupaj s pravico na stavbi. Pri tem ni pomembno, ali je bilo funkcionalno zemljišče določeno in odmerjeno. Ker vpis v zemljiško knjigo v sistemu družbene lastnine ni bil konstitutiven pogoj za pridobitev pravice uporabe, je treba ugotoviti, kdo je ob uveljavitvi ZLNDL imel pravico uporabe na tem zemljišču.
prijava terjatve – rok za prijavo terjatve – prijava pogojne terjatve - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka
Ker ni sporno, da je upnik prijavil terjatev, ki je znova nastala zaradi izpodbitega pravnega dejanja dne 25. 02. 2011, kar je več kot šest mesecev po vročitvi tožbe, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je prijavo kot prepozno zavrglo.
Predlagatelja terjata soglasje o uporabi skupnega dela stavbe za potrebe njunega stanovanja zaradi izdelave priključne točke za električno omrežje. Takšna dejanska situacija pa ustreza zakonskemu dejanskemu stanu oziroma abstraktnemu dejanskemu stanu iz 112. člena ZNP. Postopek se v takšnim primerih začne na predlog solastnika.
V nepravdnem postopku ni mogoče tretjim osebam nalagati oprave dejanj, ki se nanašajo na zadeve iz njihove pristojnosti, ki jih določa ustrezen zakon.
Stroški, ki nastanejo v zvezi z nudenjem tuje nege, so stroški, ki so v zvezi z zdravljenjem. Pravica oškodovanca do te odškodnine je podana, tudi če je oškodovancu nudila pomoč žena, vendar le v primeru, ko pomoč po svoji naravi presega okvir nudenja pomoči, ki jo je zakonec dolžan nuditi svojemu zakonskemu partnerju. Pravica in dolžnost zakonca je, da se vzajemno spoštujeta, si zaupati in si medsebojno pomagata.
Za posest ni nujno, da med posestnikom in stvarjo obstaja trajen fizičen kontakt, bistveno je, da ima posestnik, kadar to hoče, vedno možnost stvar uporabljati in jo uživati.
izostanek z naroka – domneva umika tožbe – obvestilo o preklicu naroka – upravičen izostanek iz naroka
Sodišče stranko o preklicu obvesti, če pa naroka ne prekliče, velja, da narok bo opravljen. O tem stranke, ki za preklic prosi, ni dolžno obveščati.
Za preložitev (ali preklic) naroka zaradi zdravstvenih razlogov morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja in sicer: 1. da je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva in je zato stranki onemogočen prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku in 2. da stranka predloži zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.
ZIZ člen 26, 257. ZPP člen 287, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. SPZ člen 59, 129.
pravica do obravnavanja pred sodiščem – predhodna odredba – pogojna terjatev – bodoča terjatev – nezapadla terjatev - notarski zapis – notarski zapis kot izvršilni naslov – zavarovanje terjatve
Čeprav sodišče prve stopnje ni podrobneje odgovorilo prav na vse upnikove trditve in pravna naziranja v odgovoru na ugovor, upniku ni bila odvzeta pravica do obravnavanja pred sodiščem. Bistveno je, da je sodišče prve stopnje navedlo med seboj skladne in razumljive razloge o odločilnih dejstvih.
Denarne terjatve, glede katere sta stranki sklenili sporazum o zavarovanju v obliki notarskega zapisa, materialnopravno nista pravilno opredelili kot pogojno terjatev. Denarni znesek, ki ga stranki opredeljujeta kot pogojno terjatev, dejansko pomeni vnaprej določeno ceno poslovnih deležev v pogodbi o odplačnem prenosu poslovnih deležev. Pogodba o ustanovitvi prodajne pravice ne nadomešča pogodbe o odplačnem prenosu poslovnih deležev za primer, da bi dolžnik kršil svojo obveznost sklenitve pogodbe, temveč ima upnik od dolžnika na njeni podlagi pravico zahtevati izjavo volje. Denarno terjatev bi bilo glede na navedeno pravilno opredeliti kot bodočo terjatev, za zavarovanje katere se tudi lahko ustanovi zastavna pravica. Če pa je predmet v obliki notarskega zapisa sklenjenega sporazuma zavarovanje bodoče denarne terjatve (torej terjatve, ki še ni nastala), notarski zapis za to terjatev ne more predstavljati izvršilnega naslova. Če denarna terjatev sploh še ni nastala, ne more veljati za nezapadlo.
izločitveni razlog – izločitev izvedenca – izločitev izvedenca medicinske stroke – dodelitev zadeve drugemu sodniku
Zgolj dejstvo, da izvedenca poznata zdravnike, ki so sodelovali pri zdravljenju tožnice, ni razlog za njuno izločitev. Takšna poznanstva so tudi povsem običajna, saj gre za specialiste nevrologe in je jasno ter pričakovano, da se medsebojno poznajo ter sodelujejo. Da bi tožnica lahko uspešno uveljavljala obravnavani izločitveni razlog, bi morala svoj predlog bolj substancirati, kajti zgolj poznavanje na strokovni ravni in občasno sodelovanje na poklicnem področju za izločitev nista zadostni razlog.
Ker sodišče prve stopnje kljub izrecnemu opozorilu prve odločbe višjega sodišča, v kateri smeri mora dopolniti dokazni postopek, tega ni storilo, je sodišče druge stopnje odredilo, da se zadeva dodeli drugemu sodniku.
trditvena podlaga – upravnik – ključ delitve – neupravičena obogatitev – pogodba o upravljanju sklenjena za celotno sosesko
Če upravnik vtožuje stroške na podlagi pravila o neupravičeni obogatitvi, mora splošno predstavljen ključ delitve založenih stroškov (ob ustreznih ugovorih nasprotne strani) konkretizirati.
protipravno ravnanje – napačna informacija kot protipravno ravnanje – lokacijska informacija
Pogoj, da napačna informacija predstavlja takšno protipravno ravnanje, ki predstavlja element odškodninske odgovornosti je, da je med ponudnikom in prejemnikom informacije vzpostavljen poseben bližnji odnos. Takšen odnos je podan, ko se prejemnik informacije lahko upravičeno zanese na pravilnost informacije in ko ponudnik informacije ve oziroma bi moral vedeti, da se bo prejemnik zanesel na dano informacijo.
prekinitev pravdnega postopka zaradi izbrisa pravdne stranke - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka – stečajni postopek nad najdenim premoženjem družbe – zahtevki upnikov za plačilo neplačanih obveznosti družbe
V obravnavani zadevi gre za stečajni postopek nad (najdenim) premoženjem družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije in je takšna situacija urejena v 443. členu ZFPPIPP. Stališče sodišča prve stopnje, da lahko upnika (tožeče stranke) – že v stečaju, neposredno uveljavljata zahtevke zoper družbenika izbrisane družbe, nad katere kasneje najdenim premoženjem je bil pričet stečajni postopek, je napačen. Morebitna izplačila v stečajno maso sme tako zahtevati le stečajni upravitelj kasneje najdenega premoženja izbrisane družbe in ne upniki. Z začetkom stečajnega postopka pridobi upravitelj pravico za račun stečajne mase uveljaviti zahtevke iz prvega odstavka 350. člena ZFPPIPP proti odgovornim družbenikom.
V primeru, ko obstaja pozneje najdeno premoženje iz nepremičnin, pa zapuščinske obravnave ni bilo, sodišče ne odloči na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, temveč na podlagi podanih dednih izjav dedičev.
pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov - soglasje sodišča k uresničitvi odstopne pravice
Sodišče prve stopnje mora navesti razloge, s katerimi utemelji svoje soglasje k uresničitvi odstopne pravice s tem, da navede zakaj ocenjuje, da bodo z njeno uresničitvijo doseženi ugodnejši pogoji za plačilo upnikov.