Ker je bil zadnji dan petnajstdnevnega roka za dvig sklepa zemljiškoknjižnega sodišča petek, dne 4.3.2011, in v tem času naslovnica ni dvignila sodne pošiljke, se z iztekom tega dneva vročitev šteje za opravljeno.
Ni treba, da bi leasingodajalec sam dal predmet leasinga na razpolago leasingojemalcu. Pri indirektnem finančnem leasingu bo to zanj storil dobavitelj opreme, za katero mu bo leasingodajalec plačal. V primerih indirektnega finančnega leasinga je torej tudi leasingodajalčevo plačilo prodajalcu (dejanje, ki omogoča uporabo predmeta leasinga) njegova značilna obveznost.
otrokovi stiki – izvrševanje stikov – omogočanje stikov - opustitev ravnanja centra za socialno delo – odgovornost centra za socialno delo – protipravnost ravnanj centra za socialno delo – molk organa – center za socialno delo
Poskus, da se doseže dogovor med staršema glede izvrševanja stikov, je nedvomno v korist otroka in je CSD ravnal pravilno, ko je starša po prejemu zahteve za določitev stikov najprej povabil na pogovor, jima nato pomagal doseči začasni dogovor in je šele potem, ko je bilo očitno, da dokončen sporazum med staršema ni mogoč, nadaljeval postopek izdaje odločbe. Časa, v katerem je CSD s staršema aktivno iskal dogovor, ni mogoče šteti za molk organa.
Onemogočanje stikov še ne pomeni, da je za zagotovitev otrokove koristi primernejša sprememba režima vzgoje in varstva, ki je skrajni ukrep od sprva le poskusa prisilne izvršitve odločbe o stikih.
preklic izročitve - velika nehvaležnost kot pravni standard - razveljavitev izročilne pogodbe - plačevanje preživnine - izročilna pogodbe
Plačevanja preživnine v smislu drugega odstavka 115. člena ZD ne gre razumeti le dobesedno kot izplačevanje preživninskega zneska. Gre za neizpolnjevanje vseh dogovorjenih obveznosti oziroma bremen, ki so bila dogovorjena za ohranjanje izročiteljevega dotedanjega življenjskega standarda. To vključuje tudi oviranje užitka izročenega premoženja ali oviranje izvrševanja dogovorjene služnosti.
URS člen 2, 155, 155/2. ZIZ člen 258, 258/1, 258/1-1.
predhodna odredba – po noveli razširjena domneva nevarnosti - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – retroaktivna veljavnost novele ZIZ
Posledice, ki jih na novo določa novela za dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik ugovarja obstoju poslovnega razmerja, se ne morejo raztezati na dolžnikov ugovor, vložen še pred uveljavitvijo navedene novele, sicer bi drugačna razlaga privedla do nedopustnega retroaktivnega učinka te novele.
izločitveni razlog – izločitev izvedenca – izločitev izvedenca medicinske stroke – dodelitev zadeve drugemu sodniku
Zgolj dejstvo, da izvedenca poznata zdravnike, ki so sodelovali pri zdravljenju tožnice, ni razlog za njuno izločitev. Takšna poznanstva so tudi povsem običajna, saj gre za specialiste nevrologe in je jasno ter pričakovano, da se medsebojno poznajo ter sodelujejo. Da bi tožnica lahko uspešno uveljavljala obravnavani izločitveni razlog, bi morala svoj predlog bolj substancirati, kajti zgolj poznavanje na strokovni ravni in občasno sodelovanje na poklicnem področju za izločitev nista zadostni razlog.
Ker sodišče prve stopnje kljub izrecnemu opozorilu prve odločbe višjega sodišča, v kateri smeri mora dopolniti dokazni postopek, tega ni storilo, je sodišče druge stopnje odredilo, da se zadeva dodeli drugemu sodniku.
odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Zahteva po prisoji posebne odškodnine zaradi kršitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva bi pomenila nedopustno kopičenje odškodninskih terjatev in bi nasprotovala namenu odškodnine po 14. členu ZVPSBN.
denarna odškodnina za škodo posrednih oškodovancev
Posebna težka invalidnost, kot jo določa drugi odstavek 180. člena OZ, je pravni standard, ki ga ugotavlja sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej.
postopek osebnega stečaja – stranke glavnega postopka osebnega stečaja – status upnika – posebna pravila o uveljavitvi terjatev do dolžnika – ugovor proti odpustu obveznosti – roki za ugovor proti odpustu obveznosti – ovire za odpust obveznosti – prevzemanje nesorazmernih obveznosti
S prijavo terjatve je D. S. pridobil status upnika. Pri tem njegov status ne more biti odvisen od ažurnosti dela stečajnega upravitelja glede preizkusa terjatev. Zmotno je pritožbeno stališče, da bi upnik moral izkazati pravni interes za vložitev ugovora zoper odpust obveznosti. Čim je namreč upniku priznan tak status v postopku, se njegov interes za tak ugovor predpostavlja.
Tožeča stranka je uveljavljala tako plačilo nadomestila kot plačilo civilne kazni. Ker je temelj civilne kazni plačilo honorarja kot spolnitvenega zahtevka, ki je del te kazni, avtor ne more zahtevati še dodatnega plačila honorarja kot spolnitvenega zahtevka. Avtor oziroma tožeča stranka torej lahko zahteva ali plačilo honorarja ali plačilo civilne kazni. Ker je z zahtevkom za plačilo honorarja oziroma nadomestila tožeča stranka uspela, ne more uspeti tudi z zahtevkom za plačilo civilne kazni.
ZIZ člen 26, 257. ZPP člen 287, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. SPZ člen 59, 129.
pravica do obravnavanja pred sodiščem – predhodna odredba – pogojna terjatev – bodoča terjatev – nezapadla terjatev - notarski zapis – notarski zapis kot izvršilni naslov – zavarovanje terjatve
Čeprav sodišče prve stopnje ni podrobneje odgovorilo prav na vse upnikove trditve in pravna naziranja v odgovoru na ugovor, upniku ni bila odvzeta pravica do obravnavanja pred sodiščem. Bistveno je, da je sodišče prve stopnje navedlo med seboj skladne in razumljive razloge o odločilnih dejstvih.
Denarne terjatve, glede katere sta stranki sklenili sporazum o zavarovanju v obliki notarskega zapisa, materialnopravno nista pravilno opredelili kot pogojno terjatev. Denarni znesek, ki ga stranki opredeljujeta kot pogojno terjatev, dejansko pomeni vnaprej določeno ceno poslovnih deležev v pogodbi o odplačnem prenosu poslovnih deležev. Pogodba o ustanovitvi prodajne pravice ne nadomešča pogodbe o odplačnem prenosu poslovnih deležev za primer, da bi dolžnik kršil svojo obveznost sklenitve pogodbe, temveč ima upnik od dolžnika na njeni podlagi pravico zahtevati izjavo volje. Denarno terjatev bi bilo glede na navedeno pravilno opredeliti kot bodočo terjatev, za zavarovanje katere se tudi lahko ustanovi zastavna pravica. Če pa je predmet v obliki notarskega zapisa sklenjenega sporazuma zavarovanje bodoče denarne terjatve (torej terjatve, ki še ni nastala), notarski zapis za to terjatev ne more predstavljati izvršilnega naslova. Če denarna terjatev sploh še ni nastala, ne more veljati za nezapadlo.
ZTLR člen 12. ZLNDL člen 2. ZUN člen 46, 47, 48. ZSZ člen 15, 15/2. SZ člen 118.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – izvirna pridobitev – funkcionalno zemljišče k stavbi – pravica uporabe na funkcionalnem zemljišču - lastninjenje
Izhajajoč iz dejanske ugotovitve, da gre pri sporni parceli za stavbišče in funkcionalno zemljišče (in je šlo za tako parcelo (v prostorskem smislu) tudi v trenutku uveljavitve ZLNDL), je glede na dejanske ugotovljene okoliščine potrebno samo še ugotoviti, kdo je glede na naravo (prostorsko) navedene sporne parcele bil imetnik pravice uporabe navedene parcele v času uveljavitve ZLNDL. Upoštevajoč naravo zemljišča, vse citirane predpise (vključno z določbami 12. člena ZTLR), kot tudi določbe SZ o lastninjenju stanovanjskih hiš, prevzemu pravic in obveznosti lastnikov stanovanj(skih hiš) in glede funkcionalnega zemljišča (vključno z lastninskopravnimi razmerji glede funkcionalnega zemljišča), je (več kot jasno) v sistemu družbene lastnine sporna parcela pripadala lastniku stavbe, lastnica stavbe pa je nesporno v času uveljavitve ZLNDL bila tožnica.
Ker je prvostopenjsko sodišče na podlagi izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da se toženec ni in se tudi ni mogel zavedati, da je takoj po prehitevanju oziroma v zvezi s prehitevanjem prišlo do prometne nesreče, se je toženec razbremenil regresne odgovornosti.
premoženjska škoda – izgubljeni zaslužek – trditvena podlaga
Ob dejstvu, da tožnik več kot 4 leta pred škodnim dogodkom ni bil zaposlen in da ni ponudil zadosti konkretizirane trditvene podlage o prihodkih oziroma delu, ki ga je morebiti opravljal tik pred škodnim dogodkom, sodišče utemeljeno ni ugodilo njegovemu zahtevku za povrnitev premoženjske škode iz naslova izgubljenega zaslužka oziroma dobička.
ZFPPIPP člen 231, 231-3. OZ člen 569. ZGD-1 člen 498, 498/1.
upravičeni predlagatelj – upnik kot upravičeni predlagatelj začetka stečajnega postopka – verjetnost terjatve – družbenik dolžnika – posojilna pogodba – posojila družbi namesto lastnega kapitala
Zmotno je pritožbeno stališče, da gre za terjatev upnika do dolžnika tudi v primeru, če bi šlo za posojilo po prvem odstavku 498. člena ZGD-1. Po citiranem določilu namreč družbenik ne more proti družbi uveljavljati zahtevka na vračilo posojila v stečajnem postopku, tako posojilo pa se v stečajnem postopku šteje za premoženje družbe. Namen izvedbe stečajnega postopka je poplačilo upnikov stečajnega dolžnika. Če družbenik skladno s prvim odstavkom 498. člena ZGD-1 izgubi v stečajnem postopku položaj upnika, je logičen sklep, da mu je treba odreči tudi legitimacijo za začetek stečajnega postopka predlagajočega upnika.
29. člen ZOR določa, da v primeru, kadar je za sklenitev pogodbe potrebno soglasje koga tretjega, ga lahko ta da pred sklenitvijo pogodbe kot dovoljenje ali po sklenitvi kot odobritev. Če soglasje tretje osebe ni dano, pogodbeno razmerje ne nastane. Soglasje tretjega je torej določeno kot dodaten pogoj k predpostavkam za nastanek pogodbene obveznosti. Če ta dodaten pogoj ni izpolnjen, pogodba ni sklenjena.
stranke glavnega postopka – procesna legitimacija za vložitev pritožbe - pritožba zoper sklep o dovolitvi spremembe načrta finančnega prestrukturiranja
ZFPPIPP nima posebne določbe, iz katere bi izhajalo, da ima delničar pravico vložiti pritožbo zoper sklep o dovoljenju spremembe načrta finančnega prestrukturiranja. Pritožbeno sodišče zato zaključuje, da pritožnik kot delničar dolžnika ni stranka postopka in nima pravice vložiti pritožbo proti izpodbijanemu sklepu.
plačilo sodne takse – domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse
Predpogoj za obravnavanje ugovora je plačilo sodne takse. Določilo 29b. člena ZIZ določa, da mora biti sodna taksa plačana ob vložitvi ugovora oziroma najkasneje v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse. Ker dolžnica v roku, ki ji ga je določilo sodišče prve stopnje, sodne takse ni plačala, prav tako pa ni dopolnila svojega predloga za oprostitev plačila sodne takse, zaradi česar sodišče ni moglo presojati obstoja pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je ugovor umaknjen (tretji odstavek 29b. člena ZIZ).