V tožbi morata biti stranki opredeljeni konkretno in pravda zoper neznano stranko ni mogoča, saj je civilni postopek že v osnovi zgrajen na sistemu dveh strank, to je tožnika in toženca. V kolikor tožeča stranka tožene ne opredeli konkretno oziroma tožbo vlaga zoper neznane osebe, gre za nepopolno tožbo, ki jo je potrebno na podlagi 1. točke 108. člena ZPP vrniti v popravo oziroma dopolnitev.
Za posest ni nujno, da med posestnikom in stvarjo obstaja trajen fizičen kontakt, bistveno je, da ima posestnik, kadar to hoče, vedno možnost stvar uporabljati in jo uživati.
denarna odškodnina za škodo posrednih oškodovancev
Posebna težka invalidnost, kot jo določa drugi odstavek 180. člena OZ, je pravni standard, ki ga ugotavlja sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej.
Zahtevek za plačilo civilne kazni ni nič drugačen od drugih zahtevkov, ki se glasijo na denar, zato mora biti določen in ne zadošča, da stranka le opredeli okoliščine za njegovo odmero. Na podlagi določb 108. člena ZPP je zato sodišče prve stopnje tožbo v tem delu pravilno zavrglo.
V primeru, ko obstaja pozneje najdeno premoženje iz nepremičnin, pa zapuščinske obravnave ni bilo, sodišče ne odloči na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, temveč na podlagi podanih dednih izjav dedičev.
O pomotnem vpisu namreč govorimo, če je pri vpisu v zemljiško knjigo prišlo do pomote tako, da se opravljeni vpis ni skladal z dovoljenim vpisom. V konkretnem primeru pa je sodišče očitno spregledalo zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve in kljub tej prepovedi vpisalo lastninsko pravico v korist B. Ž. Za odpravo nepravilnosti napak, kot v tem primeru, ima zainteresirana oseba možnost vložitev tožbe.
ZTLR člen 12. ZPN člen 7. SZ člen 9. ZLNDL člen 2.
prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču – funkcionalno zemljišče
Do lastninjenja stavbnih zemljišč so se pravice na funkcionalnih zemljiščih prenašale skupaj s pravico na stavbi. Pri tem ni pomembno, ali je bilo funkcionalno zemljišče določeno in odmerjeno. Ker vpis v zemljiško knjigo v sistemu družbene lastnine ni bil konstitutiven pogoj za pridobitev pravice uporabe, je treba ugotoviti, kdo je ob uveljavitvi ZLNDL imel pravico uporabe na tem zemljišču.
izostanek z naroka – domneva umika tožbe – obvestilo o preklicu naroka – upravičen izostanek iz naroka
Sodišče stranko o preklicu obvesti, če pa naroka ne prekliče, velja, da narok bo opravljen. O tem stranke, ki za preklic prosi, ni dolžno obveščati.
Za preložitev (ali preklic) naroka zaradi zdravstvenih razlogov morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja in sicer: 1. da je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva in je zato stranki onemogočen prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku in 2. da stranka predloži zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.
stvarne napake – ugovor proti plačilu – dejanska podlaga ugovora – strošek odprave škode – izbira jamčevalne sankcije – damnum guod rem – gradbena pogodba – podjemna pogodba
Bistvo ugovora stvarnih napak po drugem odstavku 616. člena ZOR je v ugovorni tezi, da zaradi stanja stvari (in slabo opravljenega dela) izvajalec ni materialnopravno upravičen do plačila (ali vsaj ne do celotnega plačila). Ugovor lahko temelji tako na znižanju plačila kot strošku za odpravo škode. Razlogov za izbiro tu – za razliko od neposrednega uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov – ni. Paziti je treba le na to, da se ista ugovorna dejstva ne podvajajo na dveh različnih pravnih podlagah.
prijava terjatve – rok za prijavo terjatve – prijava pogojne terjatve - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka
Ker ni sporno, da je upnik prijavil terjatev, ki je znova nastala zaradi izpodbitega pravnega dejanja dne 25. 02. 2011, kar je več kot šest mesecev po vročitvi tožbe, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je prijavo kot prepozno zavrglo.
trditvena podlaga – upravnik – ključ delitve – neupravičena obogatitev – pogodba o upravljanju sklenjena za celotno sosesko
Če upravnik vtožuje stroške na podlagi pravila o neupravičeni obogatitvi, mora splošno predstavljen ključ delitve založenih stroškov (ob ustreznih ugovorih nasprotne strani) konkretizirati.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE
VSL0061602
ZPP člen 224. ZLNDL člen 1.
javna listina – lastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov – status nepremičnin
Podatki v javni listini veljajo za resnične, dokler se ne dokaže nasprotno. Dovoljeno je torej dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, ali da je sama listina nepravilno sestavljena, dokazno breme, da podatki v javni listini niso resnični, pa je na predlagatelju.
ZLNDL v 1. odstavku 1. člena jasno določa, da zakon ureja lastninjenje le tistih zemljišč in stavb v družbeni lastnini, ki niso predmet lastninjenja po drugih zakonih. Kot je podrobno pojasnilo že sodišče prve stopnje so se kmetijska zemljišča in gozdovi ter zemljišča, ki so jih občine v prostorskih aktih namenile za gradnjo ter so bila do dne 10. 03. 1993 v družbeni lastnini, lastninila že na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, Zakona o zadrugah, Zakona o javnih skladih in Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
priposestvovanje lastninske pravice - dobra vera - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Tožnik ni bil v dobri veri, ko je kupoval sporne nepremičnine od svoje pravne prednice. Vedel je, da je lastništvo glede obravnavanih nepremičnin sporno. Zato se ne more sklicevati na zaupanje v zemljiško knjigo, v zvezi s tem pa tudi ne na določbe paragrafa 1500 ODZ in na ustrezna pravna stališča sodne prakse.
Napoved pritožbe je bila vložena priporočeno po pošti po poteku osem dnevnega roka, določenega v pravnem pouku, kar je sodišče prve stopnje očitno spregledalo in prepozno vložene napovedi pritožbe tožene stranke ni zavrglo. Ker tega ni storilo in je po nepotrebnem izdelalo še sodbo z obrazložitvijo, je pritožba zoper to sodbo nedovoljena in jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrglo.
Ne drži, da bi sodišče moralo zaradi neskladnosti navedb tožene stranke, stranki zaslišati, saj je zaslišanje strank dokazno sredstvo, s katerim se dejstvena podlaga ne dopolnjuje, temveč dokazuje.
Sodišču prve stopnje dokaznega postopka z zasliševanjem pravdnih strank ali prič ni bilo potrebno izpeljati, saj lahko dejstvo, ki ga druga stranka ne prereka, šteje za priznano. Pri tem pa ne gre za dejstva, ki tožeči stranki niso bila poznana in se zato ne bi mogla opredeliti, saj le ona ve, če sploh je prejela in zakaj je prejela določen denar.
Stroški, ki nastanejo v zvezi z nudenjem tuje nege, so stroški, ki so v zvezi z zdravljenjem. Pravica oškodovanca do te odškodnine je podana, tudi če je oškodovancu nudila pomoč žena, vendar le v primeru, ko pomoč po svoji naravi presega okvir nudenja pomoči, ki jo je zakonec dolžan nuditi svojemu zakonskemu partnerju. Pravica in dolžnost zakonca je, da se vzajemno spoštujeta, si zaupati in si medsebojno pomagata.
ZIZ člen 26, 257. ZPP člen 287, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. SPZ člen 59, 129.
pravica do obravnavanja pred sodiščem – predhodna odredba – pogojna terjatev – bodoča terjatev – nezapadla terjatev - notarski zapis – notarski zapis kot izvršilni naslov – zavarovanje terjatve
Čeprav sodišče prve stopnje ni podrobneje odgovorilo prav na vse upnikove trditve in pravna naziranja v odgovoru na ugovor, upniku ni bila odvzeta pravica do obravnavanja pred sodiščem. Bistveno je, da je sodišče prve stopnje navedlo med seboj skladne in razumljive razloge o odločilnih dejstvih.
Denarne terjatve, glede katere sta stranki sklenili sporazum o zavarovanju v obliki notarskega zapisa, materialnopravno nista pravilno opredelili kot pogojno terjatev. Denarni znesek, ki ga stranki opredeljujeta kot pogojno terjatev, dejansko pomeni vnaprej določeno ceno poslovnih deležev v pogodbi o odplačnem prenosu poslovnih deležev. Pogodba o ustanovitvi prodajne pravice ne nadomešča pogodbe o odplačnem prenosu poslovnih deležev za primer, da bi dolžnik kršil svojo obveznost sklenitve pogodbe, temveč ima upnik od dolžnika na njeni podlagi pravico zahtevati izjavo volje. Denarno terjatev bi bilo glede na navedeno pravilno opredeliti kot bodočo terjatev, za zavarovanje katere se tudi lahko ustanovi zastavna pravica. Če pa je predmet v obliki notarskega zapisa sklenjenega sporazuma zavarovanje bodoče denarne terjatve (torej terjatve, ki še ni nastala), notarski zapis za to terjatev ne more predstavljati izvršilnega naslova. Če denarna terjatev sploh še ni nastala, ne more veljati za nezapadlo.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069958
ZFPPIPP člen 267.
vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba – odstop od pogodbe
Sodišče prve stopnje je dalo soglasje k uresničitvi odstopne pravice od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe. Pritožnik je navajal, da so obveznosti po pogodbi v celoti izpolnjene. Dolžnik naj bi zaradi zavarovanja vseh terjatev upnika s pogodbo o odstopu terjatev na upnika prenesel vse pravice in zahtevke iz Pogodbe, vključno z zahtevki na plačilo kupnine in najemnin. Pritožnik je tako zatrjeval pravno pomembna dejstva, ki bi lahko vplivala na pravilnost izpodbijanega sklepa, če bi se izkazala za resnična. Do teh dejstev pa se sodišče prve stopnje ni opredelilo niti jih ni ugotavljalo, s čimer ni popolno ugotovilo dejanskega stanja.
Predznambo je mogoče predlagati (tudi) takrat, ko zasebna listina o pravnem poslu ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila, zmotno pa pritožba meni, da naj bi bila zato predznamba dovoljena tudi takrat, ko nepremičnina v listini o samem pravnem poslu ni označena v skladu z 31. čl. ZZK-1.
ZFPPIPP člen 123a. ZPP člen 243, 245, 245/3, 245/4.
elektronsko vlaganje pisanj – izvedenec – dokaz z izvedencem – strokovna institucija kot izvedenec – nagrada izvedencu
Predlagateljev odvetnik je pridobil že pred 01. 01. 2011 pravico vložiti pritožbo v pisni obliki in čeprav se rok do 01. 01. 2011 še ni iztekel, s 01. 01. 2011 zato ni mogel te pravice izgubiti. Po mnenju pritožbenega sodišča se režim za vložitev pritožbe med tekom samega pritožbenega roka ni mogel spremeniti stranki v škodo. Drugačna razlaga bi omejila predlagateljevo ustavno pravico do pritožbe, kar pa ni dopustno. Spremembe predpisa, ki med tekom pritožbenega roka spremeni tehnične zmožnosti za vložitev pritožbe, ni mogoče razlagati v breme stranke, ki je pravico do pritožbe že pridobila. Razlaga, da bi predlagatelj od prejema sklepa 28. 12. 2010 do 01. 01. 2011 pravilno vložil pritožbo v pisni obliki, od 01. 01. 2011 do izteka roka pa ne več, temveč le v elektronski obliki, bi bila zanj prestroga, saj bi omejila njegovo ustavno pravico do pravnega sredstva, zato ni sprejemljiva.
Pravice in obveznosti med pravnimi subjekti lahko nastanejo le na podlagi zakona ali pravnega posla, zato pravilnika, ki je podzakonski (upravni) predpis, za primere, kadar sodišče zaupa izvedensko delo subjektu, ki ni imenovan za sodnega izvedenca, ni mogoče uporabiti niti po analogiji. Izvedenčevo pravico do plačila stroškov in nagrade je v takšnem primeru mogoče presojati le po splošnih pravilih obligacijskega oziroma pogodbenega prava. Cena storitve, ki jo je za sodišče opravil izvedenec, ki nima statusa sodnega izvedenca, je tako predmet izrecnega dogovora med sodiščem kot naročnikom in izvedencem ali pa se določi po vnaprej znanem ceniku.