ZTLR člen 12. ZLNDL člen 2. ZUN člen 46, 47, 48. ZSZ člen 15, 15/2. SZ člen 118.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – izvirna pridobitev – funkcionalno zemljišče k stavbi – pravica uporabe na funkcionalnem zemljišču - lastninjenje
Izhajajoč iz dejanske ugotovitve, da gre pri sporni parceli za stavbišče in funkcionalno zemljišče (in je šlo za tako parcelo (v prostorskem smislu) tudi v trenutku uveljavitve ZLNDL), je glede na dejanske ugotovljene okoliščine potrebno samo še ugotoviti, kdo je glede na naravo (prostorsko) navedene sporne parcele bil imetnik pravice uporabe navedene parcele v času uveljavitve ZLNDL. Upoštevajoč naravo zemljišča, vse citirane predpise (vključno z določbami 12. člena ZTLR), kot tudi določbe SZ o lastninjenju stanovanjskih hiš, prevzemu pravic in obveznosti lastnikov stanovanj(skih hiš) in glede funkcionalnega zemljišča (vključno z lastninskopravnimi razmerji glede funkcionalnega zemljišča), je (več kot jasno) v sistemu družbene lastnine sporna parcela pripadala lastniku stavbe, lastnica stavbe pa je nesporno v času uveljavitve ZLNDL bila tožnica.
Ker je prvostopenjsko sodišče na podlagi izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da se toženec ni in se tudi ni mogel zavedati, da je takoj po prehitevanju oziroma v zvezi s prehitevanjem prišlo do prometne nesreče, se je toženec razbremenil regresne odgovornosti.
Napoved pritožbe je bila vložena priporočeno po pošti po poteku osem dnevnega roka, določenega v pravnem pouku, kar je sodišče prve stopnje očitno spregledalo in prepozno vložene napovedi pritožbe tožene stranke ni zavrglo. Ker tega ni storilo in je po nepotrebnem izdelalo še sodbo z obrazložitvijo, je pritožba zoper to sodbo nedovoljena in jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrglo.
Ne drži, da bi sodišče moralo zaradi neskladnosti navedb tožene stranke, stranki zaslišati, saj je zaslišanje strank dokazno sredstvo, s katerim se dejstvena podlaga ne dopolnjuje, temveč dokazuje.
Sodišču prve stopnje dokaznega postopka z zasliševanjem pravdnih strank ali prič ni bilo potrebno izpeljati, saj lahko dejstvo, ki ga druga stranka ne prereka, šteje za priznano. Pri tem pa ne gre za dejstva, ki tožeči stranki niso bila poznana in se zato ne bi mogla opredeliti, saj le ona ve, če sploh je prejela in zakaj je prejela določen denar.
izločitveni razlog – izločitev izvedenca – izločitev izvedenca medicinske stroke – dodelitev zadeve drugemu sodniku
Zgolj dejstvo, da izvedenca poznata zdravnike, ki so sodelovali pri zdravljenju tožnice, ni razlog za njuno izločitev. Takšna poznanstva so tudi povsem običajna, saj gre za specialiste nevrologe in je jasno ter pričakovano, da se medsebojno poznajo ter sodelujejo. Da bi tožnica lahko uspešno uveljavljala obravnavani izločitveni razlog, bi morala svoj predlog bolj substancirati, kajti zgolj poznavanje na strokovni ravni in občasno sodelovanje na poklicnem področju za izločitev nista zadostni razlog.
Ker sodišče prve stopnje kljub izrecnemu opozorilu prve odločbe višjega sodišča, v kateri smeri mora dopolniti dokazni postopek, tega ni storilo, je sodišče druge stopnje odredilo, da se zadeva dodeli drugemu sodniku.
preklic izročitve - velika nehvaležnost kot pravni standard - razveljavitev izročilne pogodbe - plačevanje preživnine - izročilna pogodbe
Plačevanja preživnine v smislu drugega odstavka 115. člena ZD ne gre razumeti le dobesedno kot izplačevanje preživninskega zneska. Gre za neizpolnjevanje vseh dogovorjenih obveznosti oziroma bremen, ki so bila dogovorjena za ohranjanje izročiteljevega dotedanjega življenjskega standarda. To vključuje tudi oviranje užitka izročenega premoženja ali oviranje izvrševanja dogovorjene služnosti.
trditvena podlaga – upravnik – ključ delitve – neupravičena obogatitev – pogodba o upravljanju sklenjena za celotno sosesko
Če upravnik vtožuje stroške na podlagi pravila o neupravičeni obogatitvi, mora splošno predstavljen ključ delitve založenih stroškov (ob ustreznih ugovorih nasprotne strani) konkretizirati.
protipravno ravnanje – napačna informacija kot protipravno ravnanje – lokacijska informacija
Pogoj, da napačna informacija predstavlja takšno protipravno ravnanje, ki predstavlja element odškodninske odgovornosti je, da je med ponudnikom in prejemnikom informacije vzpostavljen poseben bližnji odnos. Takšen odnos je podan, ko se prejemnik informacije lahko upravičeno zanese na pravilnost informacije in ko ponudnik informacije ve oziroma bi moral vedeti, da se bo prejemnik zanesel na dano informacijo.
premoženjska škoda – izgubljeni zaslužek – trditvena podlaga
Ob dejstvu, da tožnik več kot 4 leta pred škodnim dogodkom ni bil zaposlen in da ni ponudil zadosti konkretizirane trditvene podlage o prihodkih oziroma delu, ki ga je morebiti opravljal tik pred škodnim dogodkom, sodišče utemeljeno ni ugodilo njegovemu zahtevku za povrnitev premoženjske škode iz naslova izgubljenega zaslužka oziroma dobička.
ZFPPIPP člen 231, 231-3. OZ člen 569. ZGD-1 člen 498, 498/1.
upravičeni predlagatelj – upnik kot upravičeni predlagatelj začetka stečajnega postopka – verjetnost terjatve – družbenik dolžnika – posojilna pogodba – posojila družbi namesto lastnega kapitala
Zmotno je pritožbeno stališče, da gre za terjatev upnika do dolžnika tudi v primeru, če bi šlo za posojilo po prvem odstavku 498. člena ZGD-1. Po citiranem določilu namreč družbenik ne more proti družbi uveljavljati zahtevka na vračilo posojila v stečajnem postopku, tako posojilo pa se v stečajnem postopku šteje za premoženje družbe. Namen izvedbe stečajnega postopka je poplačilo upnikov stečajnega dolžnika. Če družbenik skladno s prvim odstavkom 498. člena ZGD-1 izgubi v stečajnem postopku položaj upnika, je logičen sklep, da mu je treba odreči tudi legitimacijo za začetek stečajnega postopka predlagajočega upnika.
Ni treba, da bi leasingodajalec sam dal predmet leasinga na razpolago leasingojemalcu. Pri indirektnem finančnem leasingu bo to zanj storil dobavitelj opreme, za katero mu bo leasingodajalec plačal. V primerih indirektnega finančnega leasinga je torej tudi leasingodajalčevo plačilo prodajalcu (dejanje, ki omogoča uporabo predmeta leasinga) njegova značilna obveznost.
Za posest ni nujno, da med posestnikom in stvarjo obstaja trajen fizičen kontakt, bistveno je, da ima posestnik, kadar to hoče, vedno možnost stvar uporabljati in jo uživati.
Predlagatelja terjata soglasje o uporabi skupnega dela stavbe za potrebe njunega stanovanja zaradi izdelave priključne točke za električno omrežje. Takšna dejanska situacija pa ustreza zakonskemu dejanskemu stanu oziroma abstraktnemu dejanskemu stanu iz 112. člena ZNP. Postopek se v takšnim primerih začne na predlog solastnika.
V nepravdnem postopku ni mogoče tretjim osebam nalagati oprave dejanj, ki se nanašajo na zadeve iz njihove pristojnosti, ki jih določa ustrezen zakon.
Stroški, ki nastanejo v zvezi z nudenjem tuje nege, so stroški, ki so v zvezi z zdravljenjem. Pravica oškodovanca do te odškodnine je podana, tudi če je oškodovancu nudila pomoč žena, vendar le v primeru, ko pomoč po svoji naravi presega okvir nudenja pomoči, ki jo je zakonec dolžan nuditi svojemu zakonskemu partnerju. Pravica in dolžnost zakonca je, da se vzajemno spoštujeta, si zaupati in si medsebojno pomagata.
Zaradi ekonomičnosti postopka se kot zadostna obrazložitev odmere stroškov dopušča, da sodišče prve stopnje na vlogi, na kateri so stroški priglašeni napiše na podlagi katere tarife je stroške odmerilo ter na kratko navede, zakaj določenih stroškov ni priznalo, ter kopijo vloge, na kateri so odmerjeni stroški pošlje vsem strankam postopka. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje sicer navedlo na podlagi katere tar. št. Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) je odmerilo stroške upnika, pri čemer je stroške, ki jih upniku ni priznalo zgolj prečrtalo, ne da bi na kratko obrazložilo, zakaj teh stroškov ni priznalo.
zastaranje terjatev upravnika - zastaranje terjatve iz naslova stroškov upravljanja - zastaranje terjatve upravnika na povračilo založenih sredstev od etažnega lastnika
Glede terjatev upravnika večstanovanjske hiše, tudi v primeru, ko gre za povračilo stroškov, ki jih je upravnik za etažne lastnike poravnal iz lastnih sredstev, je po uveljavitvi OZ, potrebno uporabiti enoletni zastaralni rok, kolikor gre za terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069958
ZFPPIPP člen 267.
vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba – odstop od pogodbe
Sodišče prve stopnje je dalo soglasje k uresničitvi odstopne pravice od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe. Pritožnik je navajal, da so obveznosti po pogodbi v celoti izpolnjene. Dolžnik naj bi zaradi zavarovanja vseh terjatev upnika s pogodbo o odstopu terjatev na upnika prenesel vse pravice in zahtevke iz Pogodbe, vključno z zahtevki na plačilo kupnine in najemnin. Pritožnik je tako zatrjeval pravno pomembna dejstva, ki bi lahko vplivala na pravilnost izpodbijanega sklepa, če bi se izkazala za resnična. Do teh dejstev pa se sodišče prve stopnje ni opredelilo niti jih ni ugotavljalo, s čimer ni popolno ugotovilo dejanskega stanja.