CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS04439
ZPP (1977) člen 37, 37/2, 186, 186/2, 352, 352/3, 382, 382/3.ZOR člen 219. ZTLR člen 15.
revizija - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta v točkah - vrednost spornega predmeta ob združitvi pravd - pobotni ugovor v pritožbi - uporaba tuje stvari v svojo korist
Vrednosti iz tožbenega zahtevka na plačilo uporabnine, ki je denarni zahtevek obligacijskopravne narave, kljub poznejši združitvi v en postopek, ni mogoče šteti tudi za določitev vrednosti spornega predmeta za stvarnopravni zahtevek na ugotovitev deleža na skupnem premoženju (2. odstavek 37. člena ZPP).
Toženec je v pritožbi navajal vrsto podatkov, ki naj bi določali uveljavljeni standard investicijskega vzdrževanja v razmerju do najemnine. Vendar pa revizijsko sodišče ugotavlja, da so ti podatki pomembni le za razmerje med lastnikom in tretjimi osebami oziroma med lastnikom in državo, ki te stroške upošteva kot odbitne postavke pri davčnih obveznostih. Kar pa zadeva razmerje med solastnikoma, pa je treba upoštevati dogovor med njima. Če tega ni, je treba ravnati v skladu z Zakonom o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, ki ureja tudi razmerja med solastniki (zlasti 15. člen).
ZZraP člen 147, 147/1-3, 147/4. ZUS člen 69, 69/1.
začasna odredba - ukrep letalskega inšpektorja - težko popravljiva škoda
Okoliščine v zvezi z vlaganji v letalo in šolanje za letenje ter nezmožnostjo letenja zaradi začasnega odvzema dovoljenja pilota ULN, ne predstavlja težko popravljive škode, ki bi jo bilo potrebno preprečevati z začasno odredbo po 1. odstavku 69. člena ZUS. Po tem členu pa izvršitev že izvršene odločbe itak ni več možna, ker zanjo ni več ne dejanske in ne pravne podlage.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine - možnosti staršev in potrebe otrok
Ugotovljeni premoženjski položaj staršev vsekakor upravičuje, da sodišče ob določanju preživnine terja od staršev, naj poskrbita za (vsaj) tako kvaliteto otrokovega življenja, kakor sledi iz primerjalno upoštevanih povprečnih stroškov za člana dvočlanske družinske skupnosti.
Zaslišanje strank je dokaz, ki ga sodišče izvede le takrat, kadar drugi dokazi ne zadoščajo za odločitev oziroma, če ugotovi, da je to za odločitev potrebno (2. odstavek 264. člena ZPP). Sodišče samo presodi, ali bo izvedlo ta dokaz ali ne. S tem, ko sodišče tožnice in priče ni zaslišalo, ni storilo nobene kršitve ZPP.
izločitev sodnika - sodelovanje pri izdaji odločbe nižjega sodišča
Ni podana kršitev določb pravdnega postopka iz 5. točke 71. člena ZPP, če je eden od članov pritožbenega senata v isti zadevi dvakrat sodil na prvi stopnji, vendar sta bili obe izdani odločbi razveljavljeni, sodbo v zvezi s katero je bila uveljavljena navedena procesna kršitev pa je izdala sodnica M.L.T. Navedena določba ZPP se nanaša samo na tiste odločbe, ki so predmet konkretnega preizkusa na višji stopnji.
ZOR člen 177, 177/1, 177/2, 179, 179/1, 179/2.ZVPot člen 10, 10/2.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - oprostitev odgovornosti - odgovornost proizvajalca stvari z napako - čas in razlog nastanka napake proizvoda
Eden izmed razlogov zaradi katerega se lahko proizvajalec otrese svoje odgovornosti, je v tem, da napake, ki je povzročila škodo, ni bilo v času, ko je dal proizvod v promet. Ta ekskulpacijski razlog sledi iz zakonske določbe o oprostitvi odgovornosti, do katere pride takrat, če imetnik nevarne stvari (proizvajalec) dokaže, da izvira škoda iz kakšnega vzroka, ki je izven stvari, in njegovega učinka ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti, oziroma da je škoda nastala zaradi dejanja koga tretjega, ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti (prvi in drugi odstavek 177. člena ZOR).
ZOR člen 10, 310, 310/1, 629. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 63, 64.
pogodba o delu - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - prenehanje pogodbe po volji naročnika - izplačilo na podlagi začasne situacije - uporaba posebnih uzanc - delna izpolnitev - plačilo
Stranki pogodbe o delu se lahko dogovorita za plačilo na podlagi situacij. Začasna situacija je samostojna podlaga za nastanek plačilne obveznosti, čeprav naročeni posel ni v celoti končan.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - posest stvari - dobrovernost - opravičljiva zmota
Posest je dobroverna, če sta podana dejanski - dejanska oblast nad stvarjo (prvi odstavek 70. člena ZTLR) in voljni element - zavest o lastništvu nepremičnine. Slednje pomeni, da je posestnik v zmoti glede tega, komu dejansko pripada stvar. Ta njegova zmota pa mora biti opravičljiva. Mora biti torej prepričan, da je stvar njegova, in to tudi potem, ko je z neko povprečno skrbnostjo razmislil o vseh okoliščinah.
Ko je predlagana odločitev izvršitve odločbe, ki je že izvršena, začasna odredba po 1. odstavku 69. člena ZUS ni možna, ker zanjo ni več ne dejanske, ne pravne podlage.
začasna odredba - nastanek hujših škodljivih posledic - razrešitev člana sveta javnega zavoda
Razrešitev imenovanega, ne pa izvoljenega člana sveta šole, ne pomeni kršitve volilnih pravic iz 43. člena URS, pa tudi ne kršitve pravic do sodelovanja pri opravljanju javnih zadev (44. člen URS). Bistvena značilnost te ustavne pravice je, da vsem državljanom jamči možnost sodelovanja pri upravljanju javnih zadev v skladu z zakonom. Nastanek hujših škodljivih posledic zato ni verjetno izkazan.
Z začasno odredbo ni mogoče za določen čas na občinski cesti v naselju vzpostaviti konkretne prometne ureditve, saj bi s tem pristojni občini bilo za ta čas onemogočeno, da določi drugačno prometno ureditev, čeprav bi bila potrebna za zagotovitev nemotenega in varnega prometa, za katerega je odgovorna. Narava stvari torej ne dopušča predlagane začasne odredbe.
ZSR (1974) člen 7, 7/2, 7/3, 10, 44, 53.SZ člen 117, 117/1.
privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - pravica uporabe - najpotrebnejši prostori po Zakonu o stanovanjskih razmerjih - odkup najpotrebnejših prostorov
Pravni položaj (varstvo) uporabnika v najpotrebnejših prostorih je bil odvisen le od njegovega statusa, ki ga je imel kot uporabnik najpotrebnejših prostorov in ne od kvalitete prostorov, ki so mu bili oddani. Namreč ZSR/74 je z določbama drugega in tretjega odstavka 7. člena določil le najnižjo stopnjo standarda stanovanj za take uporabnike, katerih status imetnika stanovanjske pravice je prenehal zaradi (praviloma) odpovedi stanovanjske pogodbe (razmerja). To pomeni, da so taki stanovalci izgubili svoj prejšnji status imetnika stanovanjske pravice in so postali zgolj uporabniki.
Stanovanjski zakon (Ur. list RS, št. 18/91 in 21/94, naprej SZ) je dal pravico do odkupa stanovanj po prvem odstavku 117. člena le tistim imetnikom stanovanjske pravice, ki so ta položaj imeli po določbah zakona o stanovanjskih razmerjih. To pomeni, da pravice do odkupa stanovanj niso dobili stanovalci z drugačnim statusom na primer uporabniki (razen, če jim pod določenimi pogoji te pravice ni odstopil imetnik stanovanjske pravice).
SZ člen 117, 125, 155, 156, 156/2. ZSR člen 81, 82, 97, 102.
privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - imetnik pravice uporabe - odkup drugega primernega stanovanja, dodeljenega po 155. členu Stanovanjskega zakona
Pravnega položaja imetnika stanovanjske pravice, ki je omogočal odkup stanovanj po 117. členu SZ, ni mogoče izenačevati s položajem imetnika pravice uporabe (na stanovanjih v zasebni lasti), tako kot ni bilo mogoče izenačevati pravnega položaja imetnikov stanovanjskih pravic na stanovanjih v družbeni lastnini in v denacionaliziranih stanovanjih.
Tožniku je status imetnika pravice uporabe ob uveljavitvi stanovanjskega zakona omogočal, da je dobil na podlagi 155. člena SZ namesto stanovanja v zasebni lasti (T. v L.) sedaj sporno stanovanje na C. v L. kot drugo primerno stanovanje od stanodajalca - toženke. Stanovanjski zakon pa ne vsebuje nobene določbe, na podlagi katere bi lahko prejšnji imetnik pravice uporabe uveljavljal odkup tako dodeljenega drugega primernega stanovanja (po 155. ali 156. členu SZ), kot to zahteva tožnik v tej zadevi.
Vse povzete revizijske navedbe gredo v smeri dokazovanja, da toženec ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti, torej obstoja zakonskega dejanskega stanu iz tretjega in ne iz drugega odstavka 120. člena Zakona o dedovanju. Tožnik je dejansko prvič šele v pritožbi začel zatrjevati neznosnost nadaljnjega skupnega življenja. Taka razširitev dotakratne trditvene dejanske podlage tožbe pomeni spremembo tožbe, kar bi tožnik glede na določbo prvega odstavka 190. člena ZPP lahko storil le do konca glavne obravnave.
ZTLR člen 3, 3/1, 3/2, 14, 15, 70, 70/1.ZNP člen 112, 113, 114, 115, 116, 117, 122.ZOR člen 12.
zahteva za varstvo zakonitosti - uporaba solastne stvari - postopek za ureditev razmerij med solastniki - stroški uporabe - pravica do posesti solastne nepremičnine - odločba o ureditvi razmerij med solastniki - oblikovalna sodba
Pritrditev stališču, da ima v primerih, kadar eden od solastnikov sam uporablja solastno stvar, drugi solastnik le pravico do "ustreznega dela koristi od stvari", bi pomenila negacijo solastnikovih lastninskih upravičenj.
Imeti stvar v posesti v smislu določb 3. in 14. člena ZTLR pomeni pravico do posesti in ne le dejansko oblast nad stvarjo v smislu 1. odstavka 70. člena ZTLR.
V primeru delitve stvari mora sodišče odločiti tudi, da morajo udeleženci, ki imajo stvar oziroma dele stvari v svoji posesti, te izročiti udeležencem, ki jim pripadejo po delitvi stvari (1. odstavek 124. člena ZNP). V postopku za ureditev razmerij med solastniki pa ni potrebno, da izrek sodne odločbe, s katero se uredi razmerje glede uporabe solastne stvari, vsebuje tudi odločitev o tem, kateri od solastnikov mora drugemu kaj izročiti. Taka odločba je namreč le oblikovalna.
Specialna določba ZNP (115. člen) pooblašča sodišče, da v sklepu, s katerim odloči o uporabi solastne stvari, odloči tudi, v kakšnem sorazmerju nosijo solastniki stroške s sodno odločbo določene uporabe solastne stvari, saj ni nujno, da je v sodnem postopku določena uporaba solastne stvari povsem v skladu v višino solastninskih deležev. Glede na obseg, način, intenzivnost itd. uporabe solastne stvari pa so stroški uporabe lahko tudi različno visoki.
Prvo pritožbeno odločbo je drugotoženec prejel 2.12.1996, vendar takrat revizije ni vložil, temveč šele 2.10.1997, to je po prejemu sodbe sodišča druge stopnje iz drugega pritožbenega sojenja. Revizija proti odločitvi o zavrnitvi drugotoženčeve pritožbe v delu, v katerem se zavzema za večjo solidarno zavezo prve tožene stranke, je torej vložena po preteku 30 dnevnega revizijskega roka iz prvega odstavka 382. člena ZPP. Kot s pritožbo proti sodbi sodišča prve stopnje iz drugega sojenja drugotoženec ni mogel izpodbijati pravnomočne odločitve tega sodišča iz prvega sojenja, tudi z revizijo proti sodbi sodišča druge stopnje iz drugega pritožbenega sojenja ne more izpodbijati odločitve iz prvega pritožbenega sojenja.
skupna vlaganja - nadomestitev vrednosti vlaganj - neupravičena pridobitev
Določilo 210. člena ZOR v prvem odstavku v povezavi z drugim odstavkom določa, da kadar premoženje neke osebe preide med premoženje druge, pa ta prehod nima podlage v pravnem poslu ali zakonu, ga mora pridobitelj vrniti, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Glede na tako določilo ima tožnica pravico do nadomestitve vrednosti vlaganj na premoženju, ki si ga toženec v celoti lasti. Za ugotovljeno vrednost tožničinih vlaganj je toženec okoriščen.
uporabnik stanovanja po Zakonu o stanovanjskih razmerjih - ekonomska skupnost - rok - časovna veljavnost Zakona o stanovanjskih razmerjih in Stanovanjskega zakona - prehodne in končne določbe - nezakonita uporaba stanovanja - izpraznitev stanovanja
Prej veljavni ZSR je pridobitev statusa uporabnika stanovanja po prvem odstavku 5. člena vezal na pogoj, da stanovalec najmanj dve leti živi z imetnikom stanovanjske pravice v ekonomski skupnosti. Tudi če bi tožencema, ki sta se po lastnih navedbah v sporno stanovanje vselila 15.10.1991, uspelo dokazati sklenitev pogodbe o ekonomski skupnosti in skupnem gospodinjstvu, bi od njene sklenitve do dneva uveljavitve SZ preteklo premalo časa, da bi toženca na tej pravni podlagi še pred uveljavitvijo SZ pridobila status uporabnikov stanovanja.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine za otroke - možnosti staršev in potrebe otrok
Obe pravdni stranki sta sposobni za delo in imata redne dohodke, zato morata, četudi na račun lastnega omejevanja, poskrbeti za otrokovo preživljanje.
revizija - revizijski razlogi - prekoračitev tožbenega zahtevka kot revizijski razlog
S sodbo druge stopnje ni bil prekoračen tožbeni zahtevek, kot zmotno navaja revizija (2. odst. 385. čl. ZPP). To bi bilo mogoče le, če bi bila na drugi stopnji spremenjena sodba prve stopnje. Vendar se to ni zgodilo. Dodatni razlogi, navedeni v sodbi druge stopnje, pa nikakor ne pomenijo, da je pritožbeno sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek.