brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - sprememba premoženjskega stanja upravičenca
Napačna so naziranja tožnika, da je odločitev tožene stranke preuranjena, saj je navedena določba 49. člena ZBPP jasna, in sicer v smeri, da mora tožnik še po enem letu od pravnomočno zaključenega postopka, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, izpolnjevati pogoje za brezplačno pravno pomoč (torej za dodelitev BPP), drugače mora prejeto brezplačno pravno pomoč vrniti, kar izhaja že iz ustaljene sodne prakse.
ZUS-1 člen 16, 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 43, 142, 229.
stranka ali stranski udeleženec upravnega postopka - položaj stranke v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Položaj stranke v upravnem sporu je pogojen z njenim procesnim položajem v upravnem postopku.
Tožeča stranka je v upravnem postopku vložila zahtevo za vstop v postopek kot stranska udeleženka in je tožena stranka njeno zahtevo zavrnila. Zoper sklep o zavrnitvi zahtevka za vstop v postopek je vložila tožbo v upravnem sporu, ki je bila s sodbo zavrnjena. O udeležbi tožeče stranke v upravnem postopku je torej odločeno z dokončno in pravnomočno odločbo. To pomeni, da v tem upravnem sporu ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe.
naziv specialist - priznanje naziva specialista na podlagi dela - zavrženje vloge - obnova postopka - bistvena kršitev določb postopka
Toženka je z napačno opredelitvijo tožničine vloge (nova vloga namesto predlog za obnovo postopka) in posledično napačno obravnavo in odločanjem o tej kršila pravila postopka. To pa je vplivalo na zakonitost izpodbijanega sklepa.
status vojnega veterana - priznanje statusa - pogoji za priznanje statusa - ugotovitveni postopek - kršitev pravil postopka
Ker tožnik ne razpolaga z javno listino iz prvega odstavka 26. člena ZVV, v zadevi pa ni sporno, da se po takrat veljavnih predpisih evidenca o radioamaterjih, ki so opravljali naloge obrambe v vizualni opazovalnici, ni vodila, bi po presoji sodišča v obravnavanem primeru moral organ prve stopnje postopati po četrtem odstavku 26. člena ZVV in izpeljati ugotovitveni postopek v skladu z določili 145. člena ZUP ter v njem tudi izvesti predlagane dokaze (zaslišati predlagane priče in tožnika) oziroma jih obrazloženo zavrniti.
odobritev pravnega posla - pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim - dobra vera
Odobritev pravnega posla - pogodbe o ureditvi zemljiškoknjižnega stanja - ni mogoča, ker v predmetni zadevi ni bil izveden postopek prodaje kmetijskega zemljišča po določbah ZKZ. Prodajalka namreč ni predložila ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča upravni enoti, kar je prvi korak v postopku prodaje, s čimer je zainteresiranim kupcem dana možnost, da se na ponudbo odzovejo z njenim sprejemom. S priposestvovanjem se lastninska pravica izvorno pridobi na podlagi zakona, po sodni praksi pa je tudi v primeru, ko se priposestvovanje izkazuje z listino, ki je podlaga za prenos lastninske pravice, to listino treba predložiti v odobritev pristojnemu organu, da ugotovi, ali gre za pravni posel v smislu prvega odstavka 17. člena ZKZ, ali pa za drug način pridobitve lastninske pravice, za katerega odobritev ni potrebna.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalen objekt - gradnja brez gradbenega dovoljenja - pravna podlaga - načelo zakonitosti - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Do tožnikovih navedb o tem, kdaj sta bila nadstreška postavljena, se upravni organ v izpodbijani odločbi ni vsebinsko opredelil, niti ni tega v pritožbeni odločbi storil drugostopenjski organ. Očitno je sicer, da sta oba štela, da sta bila nadstreška postavljena v času veljavnosti GZ, saj sta se oprla le na ta zakon, nista pa pojasnila, zakaj tako menita kljub spremenjenim tožnikovim trditvam. Sodišče zato glede časa gradnje izpodbijane odločbe ni moglo preizkusiti. Prav tako sodišče na podlagi listin v upravnem spisu ni moglo samo ugotoviti, kdaj je bila izvedena obravnavana gradnja nadstreškov, saj za to v njem ni zadostnih podatkov. To pomeni, da je dejansko stanje v tem pogledu nepopolno ugotovljeno.
Pri presoji nelegalnosti gradnje je bil inšpektor dolžan upoštevati tako predpise, ki so veljali v času gradnje, kakor tudi predpise, ki so veljali v času izdaje odločbe. Povedano drugače: preizkusiti je moral, ali je tožnik takrat, ko je nadstreška postavil, to lahko storil brez gradbenega dovoljenja, in ali bi to lahko brez gradbenega dovoljenja storil v času izdaje izpodbijane prvostopenjske odločbe, to je, ali je objekt ob odločanju še vedno nelegalen.
ZVO-1 člen 15, 15/1, 94. Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup (2005) člen 3, 3/5, 6, 6/4, 6/6, 9. ZUP člen 213, 237.
dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja - hrup - stranka z interesom - pravni interes - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Toženka bi morala presoditi, ali Poročilo vsebuje vse podatke, ki jih mora vsebovati po Uredbi 1, in stranko z interesom pozvati, naj predloži poročilo, ki bo vsebovalo vse, kar Uredba 1 zahteva, ter izdati tako dovoljenje, ki bi vsebovalo vse z Uredbo 1 predpisane sestavine. Po 213. členu ZUP mora namreč izrek vsebovati vse pogoje, ki so določeni v zakonu in so povezani z odločitvijo organa o predmetu postopka. Četudi pogoje v obravnavanem primeru določa uredba in ne zakon, pa zakon določa ustrezno pooblastilo izvršilni veji oblasti, da take pogoje določi v podzakonskem aktu. Ker izpodbijano dovoljenje vseh zahtevanih pogojev v izreku ne vsebuje, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka in je akt iz tega razloga nezakonit.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - objektivni kriterij - očitno nerazumna zadeva
Zaradi zamude prekluzivnega roka za vložitev kazenske ovadbe zoper zatrjevane obdolžence (in s tem tudi za vložitev zasebne tožbe kot nadaljevanje pregona) je podana formalna ovira za nadaljevanje postopka oz. kazenskega pregona, kar je toženki pravilno narekovalo zavrnitev prošnje za dodelitev BPP kot očitno nerazumne.
Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe priloga 1. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 3, 3/1. ZUP člen 214.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - izpolnjevanje razpisnih pogojev - povezana podjetja - usklajeno delovanje - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - kršitve pravil postopka
Toženka v obrazložitvi nekonkretizirano ugotavlja, da sta navedeni podjetji povezani preko lastnikov in prokuristov ter pavšalno ugotavlja, da opravljata enako dejavnost, česar pa konkretno ne obrazloži. Ni konkretno ugotovljeno, katero dejavnost navedeni podjetji dejansko opravljata in ne gre zgolj za dejavnost, navedeno v statutu in v registru. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi ni določno ugotovljeno, kako naj bi potekalo usklajeno delovanje navedenih podjetij in na katerem upoštevnem trgu oz. sosednjih trgih. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, na podlagi katerih dokazov je toženka sklepala na izpolnjevanja pogoja delovanja na istih upoštevnih ali sosednjih trgih.
revizija v upravnem sporu - nepopolna revizija - predlog in sklep o dopustitvi revizije kot priloga revizije - zavrženje revizije
Sodišče ugotavlja, da je tožnica v obravnavani zadevi, kot izhaja iz sodnega spisa, revizijo 29. 8. 2023 vložila v dveh izvodih, reviziji pa ni priložila predloga za dopustitev revizije in sklepa o dopustitvi revizije. V skladu z določbo drugega odstavka 373. člena ZPP v povezavi z določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 in ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je takšna revizija nepopolna. Ker pa se v postopku z revizijo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (383. člen ZPP v povezavi s 336. členom ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), je sodišče revizijo zavrglo na podlagi določbe prvega odstavka 374. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da (med drugim) nepopolno revizijo zavrže s sklepom sodnik sodišča prve stopnje brez naroka.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - brezplačna pravna pomoč za svetovanje
Za odločitev je bistvena ugotovitev, da je bila tožniku kot upravičencu do brezplačne pravne pomoči s strani odvetnika zagotovljena pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja, kar dokazuje izčrpno pisno pravno mnenje, ki ugotavlja dejansko stanje zadeve in opisuje ter analizira konkretne pravne možnosti tožnika v primeru sprožitve morebitnega sodnega postopka zoper policista in tožilca. Navedeno pravno mnenje, ki ga je odvetnik izdelal na podlagi posveta s tožnikom ter na podlagi listinskih dokazil, ki si jih je pridobil v postopku, se nahaja v upravnem spisu, poslano pa je bilo tako tožniku kot tudi organu za brezplačno pravno pomoč skupaj z napotnico, kot je bilo to odvetniku naloženo z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodni postopek - prekrškovni postopek
Za sodno varstvo po ZBPP se poleg varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ter varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah, pred za to ustanovljenimi domačimi in mednarodnimi sodišči, štejejo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom
Brezplačna pravna pomoč po 7. členu ZBPP se lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za poleg vseh oblik sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji ter pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, tudi pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, do česar se toženka v izpodbijani odločbi ni opredelila.
igre na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani - ponudnik dostopa do interneta - primernost in sorazmernost ukrepa
Po presoji sodišča sta v predlogu predlagana obseg omejitve dostopa do spletne strani in način izvršitve utemeljena tudi ob upoštevanju načela sorazmernosti in tehničnih možnosti, saj imata ustrezno podlago v okoliščinah, ki jih ZIS določa v prej citirani določbi (da je predlagani obseg nujno potreben in da je način izvršitve za nasprotno stranko kot ponudnika storitev informacijske družbe najmanj obremenjujoč in z najmanj stranskimi učinki).
dohodnina - drug dohodek - odmera dohodnine - predmet obdavčitve
Z vidika davčnega prava se pokaže, da je izplačilo spornega zneska, ki presega vrednost iz pogodbe, in ki je bilo opravljeno že po njeni sklenitvi, samostojna transakcija, ki ne podleže obdavčitvi z davkom od dohodka iz kapitala in ki obenem ne predstavlja dejanske okoliščine, ki bi lahko vplivala na že opravljeno davčno odmero. Čim pa je tako, in obravnavanega dohodka tudi ni mogoče uvrstiti med druge vrste dohodkov, ki so našteti v 105. členu ZDoh-2 oziroma med dohodke, ki so izvzeti iz obdavčenja, kar je v obravnavanem primeru nesporno, se pokaže, da gre lahko pri izplačanem znesku le za drug dohodek iz zgoraj citirane določbe ZDoh-2, ki je kot tak predmet obdavčitve z dohodnino na način na podlagi zakonskih določb, na katere se pravilno sklicuje že davčni organ v izpodbijani odločbi.
davek na promet nepremičnin - odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici (ZDavP)
Iz sodne prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da gre za očitno kršitev materialnega zakona, če jo je, glede na z odločbo ugotovljeno dejansko stanje, mogoče ugotoviti neposredno, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti posredno, s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katero se odločba opira. Z nadzorstveno pravico glede na navedeno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS ni mogoče posegati v pravnomočno odločitev davčnega organa na način, da bi šele posredno, po preverjanju pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, ugotavljali tudi morebitno posledično napačno uporabo materialnega prava.
brezplačna pravna pomoč - odvetniški stroški - odločitev o stroških postopka - obseg odobrene bpp - postopek mediacije - brezplačna pravna pomoč za postopek mediacije - ugoditev tožbi
Stališče tožene stranke, da odobrena BPP ne obsega postopka mediacije ob nespornem dejstvu, da je bila tožeča stranka upravičena do BPP v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji, pomeni zmotno uporabo materialnega prava.
ZBPP člen 30. ZUP člen 214. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19. URS člen 14, 22.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - bistvena kršitev določb postopka - načelo enakosti - ustavnost zakonske ureditve
Trditev, da so odvetniki, ki izvajajo brezplačno pravno pomoč, v bistveno enakem položaju glede upravičenosti do višine določenega plačila, bi morala temeljiti na zatrjevanju in utemeljevanju, da navedene pravne podlage urejajo plačila vseh navedenih poklicev na v bistvenem enak način. Take enakosti pa zgolj ob primerjavi teh pravnih podlag ni mogoče ugotoviti, saj je že iz samega namena teh predpisov razvidna bistvena medsebojna razlika v tem, da OT ureja plačilo odvetnikom za tržno dejavnost, medtem ko sodnim izvedencem, cenilcem, tolmačem in vročevalcem plačilo za opravljanje dela za sodišče, torej za dejavnost, ki temelji na naročilu dela s strani sodišča v določenem sodnem postopku in ne na podlagi nastopanja na trgu. Vrhovno sodišče je skladno s tem zaključilo, da trditev tožeče stranke, da naj bi bili odvetniki, ki izvajajo brezplačno pravno pomoč z določbo petega odstavka 17. člena ZOdv obravnavani neenako glede na sodne izvedence, cenilce in tolmače, ni izkazana.
mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene - ekonomski razlog - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Tožnik kljub temu, da sta okvir in vsebina upoštevanih okoliščin, ki jih ugotavlja upravni organ v postopku presoje prošnje za mednarodno zaščito, definirani z njegovimi navedbami, ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo.
Iz njegove prošnje za mednarodno zaščito je jasno razvidno, da je izvorno državo zapustil zaradi ekonomskih razlogov, saj tam ni dela. Zgolj dejstvo, da je ekonomski sistem v izvorni državi zanj slab, ne more biti razlog za mednarodno zaščito.