društvo - vpis sprememb v register društev - izredni občni zbor - sklic zbora - pravno veljavni sklic zbora
Izredni občni zbor, ki ni sklican v skladu z določbami Pravil društva in ZDru-1, ne more sprejemati pravno zavezujočih aktov (niti ne more sprejeti pravno upoštevnega akta o spremembi zastopnika društva).
Organ je v izpodbijani odločbi pravilno ugotovil, da v okviru društva ne obstaja seznam članov društva in da ni jasno, kdo je član društva in koliko je vseh članov niti se ne ve, kdo je bil črtan oziroma izključen iz članstva. To pa med strankama tudi ni sporno. Ker ni jasno, kdo je član društva, koliko je članov, ali so bili vsi pravilno vabljeni na izredni občni zbor (iz podatkov v spisu in izpovedi tožnika na zaslišanju izhaja, da vsaj takratna predsednica in zakonita zastopnica društva ni bila vabljena na izredni občni zbor), je moral organ prve stopnje že na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja zavrniti predlog tožnika za registracijo spremembe zastopnika društva in hkrati svojo odločbo z dne 25. 9. 2013 razveljaviti. Iz vseh podatkov namreč izhaja, da izredni občni zbor dne 20. 9. 2013 ni bil sklican na pravno veljaven način.
društvo - vpis sprememb v register društev - obnova postopka
Ob vložitvi predloga za obnovo postopka je organ ugotovil, da je sporno, ali je bil občni zbor društva, na katerem je bila sprejeta sprememba zastopnika društva, sklican v skladu s statutom društva in Zakonom o društvih. A.A., ki je bila kot „prejšnja“ predsednica društva in njegova „prejšnja“ zakonita zastopnica vpisana tudi v register društev, je namreč zatrjevala, da o izrednem občem zboru društva ni bila obveščena, in da na zboru ni sodelovala niti niso sodelovali vsi člani društva ter k temu priložila določene listine, s katerimi je dokazovala to svojo trditev.
sprememba zastopnika društva - vpis spremembe zastopnika društva v register - vezanost upravnega organa na pravno mnenje sodišča
Tožena stranka pri izdaji izpodbijane odločbe ni upoštevala v predhodni sodbi izraženih stališč sodišča, ki zadevajo postopek, prav tako pa tudi v nasprotju z določilom 4. odstavka 64. člena ZUS-1 ni upoštevala mnenja sodišča glede uporabe materialnega prava. Sodišče še pripominja, da tudi v tem upravnem sporu ni našlo nobenih razlogov za spremembo svojega stališča, podanega v prejšnji sodbi. Zgolj zatrjevanje (člana društva), da so bila pri sprejemu sprememb temeljnega akta društva kršena pravila, ne zadostuje za izkazovanje pravnega interesa.
ZDru-1 člen 17, 19, 22. ZUS-1 člen 20, 30, 37. ZUP člen 76, 80, 155, 169.
društvo - vpis sprememb v register društev - vsebina tožbe - zapisnik o ustni obravnavi - izločitev uradne osebe - nesuspenzivno pravno sredstvo
Tožba je v upravnem sporu samostojno pravno sredstvo. Tožnik mora zato razloge za njeno vložitev konkretizirati in izkazati v sami tožbi in le tako opredeljeni razlogi so predmet preizkusa v upravnem sporu. Ker mora tožnik v tožbi jasno navesti argumente, s katerimi utemeljuje vloženo tožbo, se sodišče v tem upravnem sporu ni dolžno opredeliti do navedb, ki sta jih sotožnika navajala v upravnem postopku, ne pa tudi v tožbi.
Tožena stranka in prvostopenjski organ pred njo sta podala pravilne razloge za svojo odločitev, sotožnika pa v tožbi ničesar konkretnega ne navajata. Iz njune skupne tožbe izhaja le, da sta nezadovoljna z odločitvijo tožene stranke in prvostopenjskega organa v izpodbijani odločbi, iz katere tudi sicer ne izhaja kakršnakoli nezakonitost, na katero bi sodišče moralo paziti po uradni dolžnosti. Ker sotožnika tudi v tožbi zgolj posplošeno zatrjujeta, da so v obravnavani zadevi podani razlogi za izločitev uradne osebe po ZUP, razlogov za izločitev pa ne navedeta, je sodišče ugovor kot neutemeljen zavrnilo.
Zakonodajalec je s kogentno določbo 5. odstavka 19. člena, po kateri pritožba zoper odločbo o registraciji društva ne zadrži vpisa v register društev, izrecno predpisal nesuspenzivno pravno učinkovanje vložitve morebitne pritožbe zoper prvostopenjsko odločitev o registraciji društva.
prepoved delovanja društva - izbris društva iz registra društev - razlogi za izbris društva
Ker je bilo tožeči stranki s pravnomočno sodbo Upravnega sodišča RS na podlagi prvega odstavka 41. člena ZDru-1 prepovedano delovanje, je prvostopenjski organ v skladu z drugim odstavkom 44. člena ZDru-1 pravilno odločil, da se tožeča stranka izbriše iz registra društev.
ZDru-1 člen 10, 10/7, 17, 17/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 254, 254/2.
društvo - zveza društev - vpis v register društev - ime društva - pravica do pritožbe - obrazložitev odločbe o pritožbi
Društvo, ki meni, da se ime drugega društva ne razlikuje od njegovega registriranega imena, kar povzroča ali bi utegnilo povzročiti nejasnosti v pravnem prometu, ima pravico s pritožbo izpodbijati odločbo o registraciji kasneje registriranega društva; rok za vložitev pritožbe je 6 mesecev od registracije društva. V obravnavanem primeru je takšno pritožbo toženka pravilno vsebinsko obravnavala in pri tem tudi argumentirano odgovorila na vse pritožbene ugovore.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - gostinska dejavnost - pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti
Za odločitev niso pomembni tožbeni ugovori, da je društvo gostinske usluge nudilo le članom društva, ter da člani za zapitek prispevajo prostovoljni prispevek. Pri opravljanju gostinskega dejavnosti po ZGos namreč ni bistveno, na kakšen način se gostinska dejavnost opravlja, ali je to pridobitni ali nepridobitni način, niti ni bistveno to, komu se storitve nudijo, kakor tudi ne, kdo storitev opravlja. Po ZGos lahko gostinsko dejavnost opravljajo tudi društva, kolikor imajo gostinsko dejavnost določeno v svojem statutu in če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom.
Zakonodajalec je v 4. alineji tretjega odstavka 10. člena ZDru-1 posebej opredelil izjemo, ki dopušča oziroma omogoča odstop od siceršnje obvezne uporabe slovenskega jezika, in sicer če gre v poimenovanju društva oziroma zveze za tuje besede, ki označujejo dejavnost društva oziroma zveze ter zanje slovenski jezik nima ustreznega izraza.
ZDru-1 člen 5, 5/2, 14, 14/1, 19, 19/4. ZUP člen 9, 43, 43/2, 43/4, 142, 142/3, 240, 240/1, 246, 246/1.
društvo - registracija spremembe zastopnika društva - stranka v postopku - stranski udeleženec - pritožba zoper odločbo o registraciji spremembe zastopnika društva - pravni interes - pravica do izjave
V zadevi ni sporno le vprašanje ne/registracije spremembe zastopnika društva, pač pa je za tožnico najprej sporno vprašanje priznanja lastnosti stranskega udeleženca C.C. (domnevnemu članu tožnice) že v postopku na prvi stopnji upravnega odločanja. Toženka je, ko je odločala v pritožbenem postopku, to vprašanje prezrla, četudi je bistveno za odločanje o pritožbi C.C. Tožnica je v tej zvezi navedla številne dejanske in pravne argumente ter se sklicevala na sodno prakso Vrhovnega sodišča, na kar toženka ni odgovorila, s tem pa je tožnico prikrajšala v njeni pravici do enakega varstva pravic.
Skladno z novejšo sodno prakso, ki se nanaša na uporabo 43. in 142. člena ZUP, mora predlagatelj že v vlogi konkretno opredeliti, katero osebno korist, oprto na zakon ali drug predpis, zasleduje. Zgolj zatrjevanje, da so bila pri sprejemu sprememb temeljnega akta društva kršena pravila postopka, za izkazovanje pravnega interesa ne zadostuje.
Pravilnik o sofinanciranju letnega programa športa v Mestni občini Maribor člen 8, 11, 12.
javni razpis - društvo - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje letnega programa športa v občini
Društvom, ki v preteklem letu niso bila sofinancirana, je bilo priznano sofinanciranje zgolj ene športne skupine, kar je v skladu z 11. členom Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v Mestni občini Maribor.
društvo - registracija spremembe temeljnega akta društva - stranski udeleženec - pravni interes
Zgolj zatrjevanje, da so bila pri sprejemu sprememb temeljnega akta društva kršena pravila, za izkaz pravnega interesa in posledično za udeležbo v upravnem postopku registracije spremembe temeljnega akta društva ne zadostuje.
društvo - opravljanje pridobitne dejavnosti - prepoved delovanja društva
Kot izhaja iz drugega odstavka 3. člena ZDru-1, delovanje društva, katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost, ni dovoljeno. Ker je v obravnavnem primeru izkazano, da je tožena stranka, ki je kot društvo vpisana v registru društev, ki ga vodi pristojna Upravna enota, opravljala pridobitno (gostinsko) dejavnost kot izključno dejavnost, je sodišče na podlagi prvega odstavka 41. člena ZDru-1 odločilo, da se delovanje toženi stranki prepove.
prepoved delovanja društva - tožba državnega tožilca na prepoved delovanja društva - pridobitna dejavnost društva - neregistrirana pridobitna dejavnost kot izključna dejavnost društva
Tožena stranka ni zanikala trditev, da je v spornem obdobju opravljala komisijsko prodajo vozil kot izključno gospodarsko dejavnost, ki je nima registrirane v svojem temeljnem aktu. Prav tako tudi ni dokazala, da bi z navedeno pridobitno dejavnostjo ustvarjeni presežek prihodkov nad odhodki potrošila za opravljanje svoje neprofitne dejavnosti. Ker je tožena stranka v inšpiciranem obdobju opravljala pridobitno dejavnost kot izključno dejavnost, je sodišče na podlagi 1. odstavka 4. člena ZDru-1 delovanje toženi stranki prepovedalo.
V obravnavanem primeru obstaja spor glede civilne pravice v smislu 1. člena ZPP, saj ima izid glasovanja občnega zbora vpliv na vsebino tožnikovih pravic, ki jih ima pri toženi stranki in ker gre za pravdni stranki, ki sta med seboj v prirejenem razmerju, je odločneje v navedenem civilnem sporu stvarno pristojno pravdno sodišče.
društvo - vpis sprememb v register društev - zavrnitev vpisa spremembe temeljnega akta - združevanje društev v zvezo - neskladnost temeljnega akta z zakonom
Registracija društva pomeni upravno poseganje v ustavno pravico do svobodnega združevanja z drugimi (42. člen Ustave RS). Navedena pravica vsebuje pravico do ustanovitve društva, s tem pa tudi pravico, da člani društva samostojno in svobodno določajo svojo notranjo ureditev in delovanje (1. člen ZDru-1). Tudi pri združevanju društev v zvezo društev (v tem primeru se združujejo društva kot pravne osebe, medtem ko se v društva združujejo fizične osebe) velja načelo prostovoljnosti (2. člen ZDru-1). ZDru-1 ureja način izvrševanja te pravice tako, da registrskemu organu nalaga preizkus izpolnjevanja z zakonom predpisanih formalnih pogojev in preizkus, ali je temeljni akt v skladu z določbami ZDru-1.
V konkretnem primeru predlagane spremembe določb statuta kot najvišjega temeljnega akta zveze niso v skladu z zakonom, ker na podlagi določb 8. in 16. člena ZDru-1 o članstvu v društvo oziroma o združevanju v zvezo, ter ob upoštevanju načela samostojnosti in načela prostovoljnosti zveza ne more sama neposredno včlanjevati članov v svoja medobčinska društva, ki so člani zveze, zaradi česar je bila tožnikova zahteva za vpis sprememb statuta v register utemeljeno zavrnjena.
društvo - vpis sprememb v register društev - spremembe temeljnega akta - organiziranost v območne enote - delegatski sistem - zastopanje na skupščini - obvezni zbor vseh članov
Načelo enakopravnosti kot osnovno načelo ureditve društev je varovano prav z določbo 1. odstavka 13. člena Zakona o društvih, ki predvideva obvezno sprejemanje najpomembnejših odločitev na zboru vseh članov. Ker tega spremenjeni temeljni akt ne predvideva, je v tem delu v neskladju z zakonom, zato ga upravni organ ne bi smel vpisati v register društev.
URS člen 42, 42/2. ZDLov-1 člen 65, 65/4, 65/5. ZDru člen 5, 5/1.
inšpekcijski ukrep - ukrep lovskega inšpektorja - društva - članstvo v društvu - sprejem v članstvo lovske družine - pravica do svobode združevanja
Dejstvo, da je bil posameznik pred več kot desetimi leti zaradi izreka disciplinskega ukrepa izključen iz lovske družine, ne pomeni, da zato po preteku določene dobe ne bi mogel znova zaprositi za sprejem v članstvo lovske družine.
delo na črno - ukrep tržnega inšpektorja - društvo - inšpekcijski ukrep - prepoved opravljanja gostinske dejavnosti
Ker tožeča stranka kot društvo v statutu nima vpisane dejavnosti opravljanja gostinskih storitev nečlanom, je inšpekcijski organ ravnal pravilno, ko je društvu prepovedal nuditi gostinske storitve tretjim osebam, ki niso člani društva.
ZUJIK člen 80, 80/2. Pravilnik o pridobitvi statusa v javnem interesu na področju kulture člen 5, 6, 7.
društvo - status društva v javnem interesu na področju kulture - pogoji za priznanje statusa
Upravni organ ni ravnal pravilno, ko se v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni opredelil do podatkov in dokazov, ki bi naj izkazovali izpolnjevanje vsaj enega od treh pogojev po drugem odstavku 80. člena ZUJIK za priznanje statusa društva v javnem interesu na področju kulture.
društvo - vpis sprememb v register društev - članstvo v društvu - spor o zakonitem zastopniku
Pristojnemu upravnemu organu je bil predložen zapisnik izredne skupščine društva. Naloga upravnega organa pa je bila, da preveri, ali je celoten postopek od sklica seje izredne skupščine do predaje zapisnika pristojnemu organu potekal v skladu s statutom društva.
V zadevi je sporno vprašanje, ali so tisti, ki so konec aprila 2007 izrazili željo, da postanejo člani kluba, to tudi dejansko postali in s tem pridobili pravico sklicati izredno skupščino ali ne. Vsi tisti, ki so podpisali pristopno izjavo in vplačali članarino, so s tem postali člani kluba, ne glede na to, da je upravni odbor članstvu nasprotoval. Upravni odbor po mnenju sodišča novega člana ne more zavrniti, če je ta izpolnil pogoje iz 8. člena statuta.