dokaz z izvedencem - pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju - imenovanje novega izvedenca - razlogi za postavitev novega izvedenca - ustno zaslišanje izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje - prepričljivost izvedenskega mnenja - pritožbena obravnava
ZPP restriktivno pristopa k možnosti imenovanja novega/dodatnega izvedenca. Dokazovanje z novim izvedencem je potrebno le, če so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem (tretji odstavek 254. člena ZPP).
plačilni nalog za plačilo sodne takse - pravno sredstvo zoper plačilni nalog - razveljavitev plačilnega naloga - izvršljivost plačilnega naloga - potrdilo o izvršljivosti plačilnega naloga - sklep o razveljavitvi plačilnega naloga po uradni dolžnosti - sodna taksa - odmera sodne takse - vrednost spornih predmetov - seštevek vrednosti spornih predmetov - skupna vrednost spornega predmeta
Sodišče lahko plačilni nalog zaradi napak (po uradni dolžnosti) razveljavi vse do potrditve izvršljivosti in ne le v postopku odločanja o pravnih sredstvih iz prvega in četrtega odstavka 34a. člena ZST-1.
V skladu z 20. členom ZST-1 se v istem postopku na isti stopnji vrednosti več spornih predmetov zaradi odmere sodne takse seštejejo (razen če zakon ne določa drugače). Tožniki so vložili eno tožbo in eno pritožbo (v istem postopku). V takem primeru se vrednosti več spornih predmetov seštejejo in je sodišče prve stopnje prvotno sodno takso s plačilnim nalogom z dne 29. 3. 2018 pravilno odmerilo glede na skupno vrednost spornih predmetov.
pritožba - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - zavezanec za plačilo sodne takse - več zavezancev za plačilo sodne takse - taksna obveznost dveh ali več oseb - nerazdelna taksna obveznost - solidarna taksna obveznost - solidarni dolžnik - poziv sodišča za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe
Če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso (3. člen ZST-1), je njihova obveznost nerazdelna. Sodišče lahko pozove k plačilu sodne takse katerokoli od njih, vendar mora v primeru, če stranka, ki je bila pozvana k plačilu sodne takse, te ne plača, pozvati k plačilu tudi drugo stranko. Škodljive posledice neplačila sodne takse s strani enega solidarnega dolžnika ne smejo prizadeti drugega solidarnega dolžnika, ki k plačilu sodne takse ni bil pozvan.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSM00015389
ZVEtL-1 člen 52, 52/1. ZNPDND člen 9, 9/2.
določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - pravice denacionalizacijskih upravičencev
Če je bila na pripadajočem zemljišču stavbe s pravnomočno upravno odločbo o denacionalizaciji vzpostavljena lastninska pravica v korist denacionalizacijskega upravičenca, sodišče v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča z delno odločbo najprej ugotovi obseg pripadajočega zemljišča (prvi odstavek 52. člena ZVEtL-1). Sodišče nato v skladu s citirano določbo udeležence postopka napoti, da začnejo postopek za izrek ničnosti pravnomočne upravne odločbe, postopek glede ugotovitve pravic na takem zemljišču pa prekine.
Sodišče napoti na pravdo oziroma upravni postopek praviloma tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno, lahko pa tudi drugega udeleženca glede na njegov interes za ureditev pravnega razmerja (drugi odstavek 9. člena ZNP).
ZPP člen 199, 199/1, 199/3, 204, 204/1. OZ člen 405, 405/2. ZOZP člen 27.
obvestitev drugega o pravdi - stranska intervencija - predlog za dopustitev stranske intervencije - intervencijski interes - regresni zahtevek - solidarna odgovornost - trditvena podlaga
Regresni zahtevek enega dolžnika do drugega ni samoumevna posledica solidarne odgovornosti, je posledica konkretnega pravnega razmerja med dolžnikoma. Kadar pa tega razmerja ni oziroma je solidarna obveznost sklenjena v izključnem interesu nekega solidarnega dolžnika (drugi odstavek 405. člena OZ), je ta dolžan povrniti celoten znesek obveznosti sodolžniku, ki je poplačal upnika (kar seveda pomeni tudi, da v primeru, ko sam plača celoten znesek, tega ne more zahtevati od drugega dolžnika). Predlagatelj stranske intervencije, kot utemeljeno izpostavlja sodišče prve stopnje, ni podal trditev, ki bi utemeljile regresni zahtevek tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODSTVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00015449
URS člen 14, 22, 23, 24, 25, 127. ZPP člen 11, 11/2, 11/4, 333, 343, 343/1, 363, 363/2, 365, 365/2, 366, 366/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
pravica do sodnega varstva - pravica dostopa do sodišča - pravica do pravnega sredstva - pritožba zoper sklep - pritožbeni rok - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - načelo prepovedi zlorabe procesnih pravic - javnost sojenja
Pritožba zoper sklep višjega sodišča v resnici ni dopustna, kot je že pravilno obrazložilo prvostopenjsko sodišče (prvi odstavek 366. in prvi odstavek 333. člena ZPP).
25. člen Ustave RS daje le pravico do pravnega sredstva proti odločbi sodišča. Ustavno je zagotovljeno dvostopenjsko sojenje, in ne tristopenjsko. 127. člen Ustave opredeljuje le pravni položaj Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ne pa tudi, da mora obstajati tristopenjsko sojenje. 22. člen Ustave določa le to, da je varstvo pravic v postopkih pred sodiščem enako za vsakogar.
23. člen Ustave daje pravico dostopa do sodišča. Ta pravica tožeči stranki ni bila kršena, saj je zahtevala in tudi dobila dostop do sodišča s svojo zahtevo. Ta pravica pa ni neomejena, saj so podrobnosti lahko določene z zakonom.
24. člen Ustave ne zavezuje sodišč, da bi bilo vsako sodno postopanje javno. Že sam 24. člen Ustave jasno določa, da lahko izjeme od načela javnosti določa zakon. Izpodbijani sklep je bil izdan brez javne obravnave, kar je povsem v skladu z ZPP (prvi odstavek 343. in prvi odstavek 366. člena ZPP).
Določba 8. člena ZPP sodišču ne nalaga dolžnosti, da izvede vse predlagane dokaze. Pravica stranke do izvajanja dokazov ni neomejena, pač pa ima sodišče diskrecijsko pravico zavrniti izvedbo dokaza, ki ni bistven za zadevo oziroma v kolikor sodišče razumno oceni, da je neko dejstvo že dokazano.
Tožeča stranka je imela možnost vračila nenamensko porabljenih sredstvih doseči na dva načina in sicer prek obligacijskopravne podlage, kakor je predvidena s pogodbo, ali upravnopravne podlage. V navedeno je tožena stranka privolila s podpisom Pogodbe št. 3211-11-000214. V 1. členu Pogodbe je navedeno, da predstavlja pravno podlago med drugim tudi Uredba o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov (Uredba, Ur. l. RS, št. 7/11). Ta v 53. členu določa, da mora prejemnik, v primeru ko ministrstvo ugotovi, da so bila sredstva, nakazana po tej uredbi, porabljena nenamensko, sredstva vrniti v proračun Republike Slovenije v skladu s posebnim sklepom ministra. Med pravdnima strankama nikoli ni bilo sporno, da je tožeča stranka izdala sklep št. 411-11/2011-MVZT/1 16 z dne 1. 11. 2014, s katerim je toženi stranki naložila vračilo nakazanih sredstev, kar je prvostopenjsko sodišče ugotovilo v 4. točki obrazložitve izpodbijane sodbe.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo
Imetnik enega od več, v prometni nesreči udeleženih motornih vozil proti oškodovancem, ki niso imetniki motornih vozil, ne more uveljavljati ugovora, da ni kriv.
ZPP v tretjem odstavku 343. člena določa, da je pritožba nedovoljena med drugim tudi v primeru, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Ker v predmetni zadevi pravni interes ni izkazan, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
URS člen 23, 25, 26, 72. ZVO-1 člen 20. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 26. ZPP člen 212.
odškodninska odgovornost države - protipravnost - upravni spor - zakonodajna protipravnost - ravnanje z odpadno embalažo - splošna odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje stranke - protipravno ravnanje - protipravnost konkretnega posamičnega akta - neobstoj vzročne zveze - adekvatna vzročnost - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva
Za zakonodajno protipravnost, kamor se uvrščajo opustitve pri izdaji predpisov in neskladnost s hierarhično višjimi predpisi, te opustitve in neskladnost same po sebi ne zadoščajo, temveč lahko odškodninsko odgovornost utemeljijo le najhujše kršitve ustavnih določb oziroma kršitve temeljnih civilizacijskih standardov.
Ne glede na pravna stališča o tem, ali bi morala biti materija Uredbe pravzaprav vsebovana (v večji meri) že v ZVO-1, je glede na obrazloženo podana koneksnost med predmetom urejanja ZVO-1 (med drugim pravil za ravnanje z odpadki) in predmetom urejanja z Uredbo, ki podrobneje opredeljuje omejitve in predpostavke za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo, torej odpadki v smislu ZVO-1. V takem primeru pa po presoji pritožbenega sodišča o kršitvi ustavnih pravic (prav pravica do zdravega življenjskega okolja je povzdignjena na ustavno raven - 72. člen Ustave) in temeljnih civilizacijskih standardov, kar bi utemeljevalo protipravnost, ni mogoče govoriti.
Dejstvo, da je bilo v konkretnem primeru plačilo izvršeno 5. 12. 2017, do umika tožbe pa je prišlo 15. 6. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj. Med seznanitvijo z izpolnitvijo in umikom tožbe je res poteklo šest mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje.
ZDR-1 člen 74, 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118, 118/1.. OZ člen 77, 77/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vodilni delavec - pomočnik direktorja - zagovor - sodna razveza - reintegracija
Ker tožena stranka ni dokazala, da bi tožnika seznanila s pisnim vabilom na zagovor in očitanimi kršitvami, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že zaradi opustitve zagovora.
Zasedenost delovnega mesta pomočnika direktorja za nabavo, zlasti ker je posledica nezakonite odpovedi, ni okoliščina, ki bi lahko vplivala na odločitev o reintegraciji. Tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni dokazala, da nadaljevanje delovnega razmerja tožnika pri njej ne bi bilo več mogoče. Zato ni izpolnjen pogoj za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 118. člena ZDR-1.
postavitev začasnega zastopnika - sklep o postavitvi začasnega zastopnika - pritožba zoper sklep o postavitvi začasnega zastopnika - dovoljenost pritožbe - sklepi procesnega vodstva - pravnomočnost sklepa - pritožba, vložena po zakonitem zastopniku - obvestilo stranki - vročitev sklepa - seznanitev s sklepom - pomanjkanje pravdne sposobnosti - zakoniti zastopnik otroka - nasprotje interesov - navzkrižje koristi staršev in otrok - opravljanje procesnih dejanj - odvzem pravice - zaslišanje zakonitega zastopnika stranke - pravica do povračila stroškov
Sklep o postavitvi začasnega zastopnika je eden od sklepov iz prvega odstavka 270. člena ZPP, a to samo po sebi še ne pomeni, da zoper tak sklep ni pritožbe. Da bi bilo tako, bi moralo iti hkrati za sklep, ki se nanaša na vodstvo postopka, vsi v prvem odstavku 270. člena ZPP našteti sklepi pa niso takšni. Po prepričanju tega sodišča gre pri postavitvi začasnega zastopnika za pomembno in daljnosežno odločitev, tako v stroškovnem, še bolj pa v vsebinskem smislu, ki nikakor ni namenjena le vodstvu oz. normalnemu teku postopka. Postavitev začasnega zastopnika lahko dejansko pomeni omejitev pravice stranke do izjavljanja, postavitev začasnega zastopnika otroku pa poseg v pravico staršev, uveljavljati otrokove koristi. Pritožba je torej dovoljena.
Določbe tretjega odstavka 82. člena ZPP, ki določa, da ima začasni zastopnik pravice in dolžnosti začasnega zastopnika od dne postavitve, si ni mogoče razlagati tako, da bi stranki sami (oziroma njenemu zakonitemu zastopniku) do pravnomočnosti sklepa o postavitvi začasnega zastopnika onemogočala sodelovanje v postopku, konkretno - vložitev pravnega sredstva zoper sklep o postavitvi začasnega zastopnika.
To, da otrok ne more zastopati tožnik, še ne pomeni, da jima je treba postaviti začasnega zastopnika, saj v našem pravnem redu nimamo tako imenovanega skupnega zastopanja staršev. Če je s sodno odločbo otrok zaupan v vzgojo in varstvo enemu od staršev, je utemeljen sklep, da je ta upravičen zastopati otroka v sodnih postopkih. Le kadar si koristi tožene stranke in njenega zakonitega zastopnika nasprotujejo, je treba poseči v to upravičenje.
Drugačen procesni položaj ni navzkrižje interesov.
Sodišče s postavitvijo posebnega zastopnika otroku v konkretnem postopku staršem odvzame pravico do uveljavljanja otrokovih koristi. To lahko stori le, če te naloge ne morejo opravljati oz. ne opravljajo dobro.
Pritožbeno stališče, da ni podlage za priznanje stroškov začasne zastopnice, je napačno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KOMUNALNA DEJAVNOST - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00017618
Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (2008) člen 1, 1/1, 1/2, 3, 11, 11/1, 13, 13/1, 13/2. ZPP člen 341. ZVO-1 člen 19, 19/2, 20, 20/5.
odvoz odpadnih nagrobnih sveč s pokopališč na zbirno mesto - obveznost plačila prevoza - zbirni center - ravnanje s komunalnimi odpadki - izvajalec gospodarske javne službe - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava
V Uredbi o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (Ur. l. RS, št. 78/08; v nadaljevanju: Uredba) vprašanje stroškov prevoza odpadnih nagrobnih sveč od pokopališč do zbirnih centrov ravnanja s komunalnimi odpadki ni izrecno urejeno. Vendar si nadaljnje obdelave odpadnih nagrobnih sveč v skladu z Uredbo ni mogoče predstavljati brez prevoza teh sveč do zbirnega centra ravnanja s komunalnimi odpadki. Kljub temu pa te faze ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami ni dopustno zamenjevati s fazo prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč od izvajalca javne službe, ki jo opravi zbiralec, to je oseba, ki opravlja dejavnost zbiranja odpadnih nagrobnih sveč, pri čemer je zbiranje po Uredbi opredeljeno kot prevzemanje odpadnih nagrobnih sveč neposredno od izvajalcev javne službe ter njihovo predhodno skladiščenje in razvrščanje pred oddajo v predelavo (10. alineja 3. člena Uredbe).
ZIZ člen 34, 34/3, 83. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 74.
izvršba z rubežem premičnin - kraj rubeža - bivališče dolžnika - ugovor dolžnika zoper novo izvršilno sredstvo
Kraj rubeža ni vezan na naslov dolžnika, temveč izvršitelj rubež premičnih stvari opravi tam, kjer se nahajajo dolžnikove stvari. Življenjsko pričakovano je sicer, da dolžnik na naslovu bivališča razpolaga s premičnim premoženjem potrebnim za bivanje in se iz tega razloga rubež običajno res opravi na naslovu dolžnika. Nikakor pa ni kraj oprave rubeža vezan oziroma omejen zgolj na naslov dolžnika, temveč je ključno, kje se nahajajo dolžnikove stvari.
izplačilo razlike plače - določitev količnika - imenovanje v naziv - javni uslužbenec - inšpekcijski pregled
Ne ZJU ne drug veljaven predpis za postopek pred Komisijo za razveljavitev pogodbe o zaposlitvi oziroma odločbe o imenovanju v naziv (74. do 77a. člen ZJU) ne predpisuje procesne predpostavke predhodnega inšpekcijskega pregleda ali kakega drugega predhodnega postopka. Noben predpis tudi ne določa, da lahko državni organ oziroma organ lokalne skupnosti preverja izobrazbo svojih zaposlenih le na podlagi izdane inšpekcijske odločbe. Tožena stranka kot delodajalec skladno z določbo tretjega odstavka 16. člena ZJU javnemu uslužbencu namreč ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je to določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali s kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenila javna sredstva, za zagotovitev upoštevanja te določbe pa lahko skladno z ZJU samoiniciativno ukrepa tudi po določbah 74. do 77a. člena.
Zasebni zavod v skladu s slovensko visokošolsko zakonodajo ni izpolnjeval pogojev za izvajanje visokošolske dejavnosti, ker je bil vpisan v razvid izvajalcev zgolj višješolskih (in ne visokošolskih) študijskih programov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00015285
ZPP člen 325, 339, 339/2, 339/2-14.
kršitev avtorskih pravic - avtorski honorar - odgovornost za kršitev - zavrnitev tožbenega zahtevka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločitev o delu tožbenega zahtevka - predlog za izdajo dopolnilne sodbe
Utemeljen je pritožbeni očitek tožeče stranke, da sodišče prve stopnje o delu tožbenega zahtevka v višini 8.227,16 EUR sploh ni odločilo. Sodišče prve stopnje bi lahko sicer štelo navedeno pritožbeno navedbo tožeče stranke kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe, ker ni odločilo o delu zahtevka (325. člen ZPP). Za to pa niso bile podane zakonske predpostavke.
Brez vsakršnih razlogov za zavrnitev tožbenega zahtevka sodišče druge stopnje ne more samo odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Podana je torej uveljavljana absolutna bistvena postopkovna kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina
Po drugem odstavku 111. člena ZDR-1 mora delavec delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in če teh obveznosti delodajalec v roku treh dni ne izpolni, lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v nadaljnjem 30 dnevnem roku iz drugega odstavka 109. člena tega zakona. Po tej določbi mora biti delodajalec pisno obveščen, kar je v tožničinem primeru vsekakor bil, saj je bil zakoniti zastopnik tožene stranke, tako z opominom kot tudi z odpovedjo seznanjen.
ZIZ člen 15, 270.. ZPP člen 205, 206, 206/1, 206/1-1, 207.
postopek zavarovanja z začasno odredbo - prekinitev postopka zavarovanja terjatev - razlogi za prekinitev postopka
Prekinitev pravdnega postopka ne predstavlja nobenega od zakonsko predvidenih razlogov iz 205. in 206. člena ZPP za prekinitev postopka zavarovanja z začasno odredbo.