NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSM00015389
ZVEtL-1 člen 52, 52/1. ZNPDND člen 9, 9/2.
določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - pravice denacionalizacijskih upravičencev
Če je bila na pripadajočem zemljišču stavbe s pravnomočno upravno odločbo o denacionalizaciji vzpostavljena lastninska pravica v korist denacionalizacijskega upravičenca, sodišče v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča z delno odločbo najprej ugotovi obseg pripadajočega zemljišča (prvi odstavek 52. člena ZVEtL-1). Sodišče nato v skladu s citirano določbo udeležence postopka napoti, da začnejo postopek za izrek ničnosti pravnomočne upravne odločbe, postopek glede ugotovitve pravic na takem zemljišču pa prekine.
Sodišče napoti na pravdo oziroma upravni postopek praviloma tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno, lahko pa tudi drugega udeleženca glede na njegov interes za ureditev pravnega razmerja (drugi odstavek 9. člena ZNP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODSTVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00015449
URS člen 14, 22, 23, 24, 25, 127. ZPP člen 11, 11/2, 11/4, 333, 343, 343/1, 363, 363/2, 365, 365/2, 366, 366/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
pravica do sodnega varstva - pravica dostopa do sodišča - pravica do pravnega sredstva - pritožba zoper sklep - pritožbeni rok - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - načelo prepovedi zlorabe procesnih pravic - javnost sojenja
Pritožba zoper sklep višjega sodišča v resnici ni dopustna, kot je že pravilno obrazložilo prvostopenjsko sodišče (prvi odstavek 366. in prvi odstavek 333. člena ZPP).
25. člen Ustave RS daje le pravico do pravnega sredstva proti odločbi sodišča. Ustavno je zagotovljeno dvostopenjsko sojenje, in ne tristopenjsko. 127. člen Ustave opredeljuje le pravni položaj Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ne pa tudi, da mora obstajati tristopenjsko sojenje. 22. člen Ustave določa le to, da je varstvo pravic v postopkih pred sodiščem enako za vsakogar.
23. člen Ustave daje pravico dostopa do sodišča. Ta pravica tožeči stranki ni bila kršena, saj je zahtevala in tudi dobila dostop do sodišča s svojo zahtevo. Ta pravica pa ni neomejena, saj so podrobnosti lahko določene z zakonom.
24. člen Ustave ne zavezuje sodišč, da bi bilo vsako sodno postopanje javno. Že sam 24. člen Ustave jasno določa, da lahko izjeme od načela javnosti določa zakon. Izpodbijani sklep je bil izdan brez javne obravnave, kar je povsem v skladu z ZPP (prvi odstavek 343. in prvi odstavek 366. člena ZPP).
ZPP člen 199, 199/1, 199/3, 204, 204/1. OZ člen 405, 405/2. ZOZP člen 27.
obvestitev drugega o pravdi - stranska intervencija - predlog za dopustitev stranske intervencije - intervencijski interes - regresni zahtevek - solidarna odgovornost - trditvena podlaga
Regresni zahtevek enega dolžnika do drugega ni samoumevna posledica solidarne odgovornosti, je posledica konkretnega pravnega razmerja med dolžnikoma. Kadar pa tega razmerja ni oziroma je solidarna obveznost sklenjena v izključnem interesu nekega solidarnega dolžnika (drugi odstavek 405. člena OZ), je ta dolžan povrniti celoten znesek obveznosti sodolžniku, ki je poplačal upnika (kar seveda pomeni tudi, da v primeru, ko sam plača celoten znesek, tega ne more zahtevati od drugega dolžnika). Predlagatelj stranske intervencije, kot utemeljeno izpostavlja sodišče prve stopnje, ni podal trditev, ki bi utemeljile regresni zahtevek tožene stranke.
pritožba - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - zavezanec za plačilo sodne takse - več zavezancev za plačilo sodne takse - taksna obveznost dveh ali več oseb - nerazdelna taksna obveznost - solidarna taksna obveznost - solidarni dolžnik - poziv sodišča za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe
Če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso (3. člen ZST-1), je njihova obveznost nerazdelna. Sodišče lahko pozove k plačilu sodne takse katerokoli od njih, vendar mora v primeru, če stranka, ki je bila pozvana k plačilu sodne takse, te ne plača, pozvati k plačilu tudi drugo stranko. Škodljive posledice neplačila sodne takse s strani enega solidarnega dolžnika ne smejo prizadeti drugega solidarnega dolžnika, ki k plačilu sodne takse ni bil pozvan.
dokaz z izvedencem - pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju - imenovanje novega izvedenca - razlogi za postavitev novega izvedenca - ustno zaslišanje izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje - prepričljivost izvedenskega mnenja - pritožbena obravnava
ZPP restriktivno pristopa k možnosti imenovanja novega/dodatnega izvedenca. Dokazovanje z novim izvedencem je potrebno le, če so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem (tretji odstavek 254. člena ZPP).
plačilni nalog za plačilo sodne takse - pravno sredstvo zoper plačilni nalog - razveljavitev plačilnega naloga - izvršljivost plačilnega naloga - potrdilo o izvršljivosti plačilnega naloga - sklep o razveljavitvi plačilnega naloga po uradni dolžnosti - sodna taksa - odmera sodne takse - vrednost spornih predmetov - seštevek vrednosti spornih predmetov - skupna vrednost spornega predmeta
Sodišče lahko plačilni nalog zaradi napak (po uradni dolžnosti) razveljavi vse do potrditve izvršljivosti in ne le v postopku odločanja o pravnih sredstvih iz prvega in četrtega odstavka 34a. člena ZST-1.
V skladu z 20. členom ZST-1 se v istem postopku na isti stopnji vrednosti več spornih predmetov zaradi odmere sodne takse seštejejo (razen če zakon ne določa drugače). Tožniki so vložili eno tožbo in eno pritožbo (v istem postopku). V takem primeru se vrednosti več spornih predmetov seštejejo in je sodišče prve stopnje prvotno sodno takso s plačilnim nalogom z dne 29. 3. 2018 pravilno odmerilo glede na skupno vrednost spornih predmetov.
V zadevi je sporno vprašanje, ali je tožnica upravičena do dodatka za nego otroka za čas od 12. 12. 2006 do 31. 8. 2012. Gre za čas pred vložitvijo zahteve za priznanje navedenega dodatka. V tem primeru pa je za presojo odločilen 96. člen ZSDP-1, kjer je določeno, da se pravica do dodatka za nego otroka uveljavlja po rojstvu otroka in se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge. Vloga je bila pri CSD vložena 7. 7. 2016, kar pomeni, da ni pravne podlage za priznanje pravice do dodatka za nego otroka za sporno obdobje.
Določba 8. člena ZPP sodišču ne nalaga dolžnosti, da izvede vse predlagane dokaze. Pravica stranke do izvajanja dokazov ni neomejena, pač pa ima sodišče diskrecijsko pravico zavrniti izvedbo dokaza, ki ni bistven za zadevo oziroma v kolikor sodišče razumno oceni, da je neko dejstvo že dokazano.
Tožeča stranka je imela možnost vračila nenamensko porabljenih sredstvih doseči na dva načina in sicer prek obligacijskopravne podlage, kakor je predvidena s pogodbo, ali upravnopravne podlage. V navedeno je tožena stranka privolila s podpisom Pogodbe št. 3211-11-000214. V 1. členu Pogodbe je navedeno, da predstavlja pravno podlago med drugim tudi Uredba o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov (Uredba, Ur. l. RS, št. 7/11). Ta v 53. členu določa, da mora prejemnik, v primeru ko ministrstvo ugotovi, da so bila sredstva, nakazana po tej uredbi, porabljena nenamensko, sredstva vrniti v proračun Republike Slovenije v skladu s posebnim sklepom ministra. Med pravdnima strankama nikoli ni bilo sporno, da je tožeča stranka izdala sklep št. 411-11/2011-MVZT/1 16 z dne 1. 11. 2014, s katerim je toženi stranki naložila vračilo nakazanih sredstev, kar je prvostopenjsko sodišče ugotovilo v 4. točki obrazložitve izpodbijane sodbe.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 111, 111/1, 111/1-4, 111/3.. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti (2005) člen 41, 41/5.. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti (2015) člen 67.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vsebina odpovedi - dodatek za nadurno delo
Niti v opominu toženi stranki in tudi v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni tožnik navedel razloga oziroma očitka toženi stranki, zaradi katerega namerava odpovedati oziroma je odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ampak je zapisal le, da so izpolnjeni pogoji iz četrte alineje prvega odstavka 111. člena ZDR-1. Ker tožnik v opominu ni navedel, katero kršitev mora delodajalec odpraviti oziroma katere obveznosti mora izpolniti v roku treh dni, je njegova izredna odpoved neutemeljena, saj ni navedel razloga. Zmotno je tožnikovo pritožbeno stališče, da je dovolj, če delavec navede le zakonsko določilo. Razlog mora biti opredeljen tudi v opominu, da se delodajalec z njim seznani in ga ima možnost odpraviti, prav tako pa mora biti dejanski razlog opredeljen tudi v izredni odpovedi delavca, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je izredna odpoved nezakonita, in iz tega razloga tožnik ni upravičen do plačila odškodnine in odpravnine iz tretjega odstavka 111. člena ZDR-1.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12.a.. ZSVarPre člen 8, 8/1, 20, 20/1, 23, 23/4.. ZUPJS člen 12, 12/2, 12/2-3, 18.
oprostitev plačila sodne takse - lastni dohodki za preživljanje - občasni neperiodični dohodki - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Določba četrtega odstavka 23. člena ZSVarPre odškodnino izrecno določa kot občasen, neperiodični dohodek, ki se upošteva pri izračunu lastnega dohodka. Odškodnino kot dohodek, ki se se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja osebe, določa tudi ZUPJS v 3. točki drugega odstavka 12. člena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00015357
URS člen 26, 26/1. EZ člen 64o. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2009) člen 9, 16, 18. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost države - zakonodajna protipravnost - materialno procesno vodstvo - neizvedba predlaganega dokaza - diskrecijska pravica - opustitev vložitve pravnega sredstva - prekinitev vzročne zveze - sprememba zakonodaje
Kot je bilo obrazloženo, je zakonodajna protipravnost podana le v primeru najhujših kršitev ustavnih pravic ali civilizacijskih standardov. Kršitve teh pa s sklicevanjem na rubriko "odgovorov in vprašanj" na spletni strani Vlade RS ni mogoče utemeljiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00015491
ZKP člen 19, 352, 352/1-1, 354, 354/2, 357, 357-4. KZ-1 člen 29, 116, 210, 224.
objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - opis kaznivega dejanja - pravna opredelitev kaznivega dejanja - kaznivo dejanje umora - kaznivo dejanje uboja - subjektivni znaki kaznivega dejanja - bistveno zmanjšana prištevnost - kvalifikatorna okoliščina - nizkotni nagibi - umor iz nizkotnih nagibov - kaznivo dejanje odvzem motornega vozila - upravičeni tožilec - načelo akuzatornosti - pregon, kadar je storilec v bližnjem razmerju z oškodovancem - zasebna tožba - okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon - okoliščine, ki začasno preprečujejo kazenski pregon
Objektivna identiteta ni absolutno pravilo. Okoliščine, ki so pomembne za presojo prištevnosti storilca v času kaznivega dejanja, so pravno relevantne, saj je od njih odvisna pravna opredelitev, konkretno uporaba določb 29. člena KZ-1, ki se odraža tudi v vrsti oziroma višini kazenske sankcije. Vendar, ko je sodišče prve stopnje poseglo v opis in samo dodalo določene dele besedila, tega ni storilo obtožencu v škodo. Čeprav je dejanje kvalificiralo kot milejše kaznivo dejanje uboja namesto umora, še vedno storjeno v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, ni mogoče trditi, da je očitano dejanje spremenilo v neko popolnoma drugo kaznivo dejanje, temveč le v drugačno, pri tem je zgolj izpustilo kvalifikatorni očitek, da je obtoženec storil dejanje iz nizkotnih nagibov. V nadaljevanju konkretnega opisa je sodišče le še podrobneje nanizalo okoliščine, ki utemeljujejo očitek bistveno zmanjšane prištevnosti, kar je bil sicer očitek tudi po obtožbi. Te okoliščine pomenijo le dopolnitev konkretizacije subjektivnih znakov kaznivega dejanja, ki obtožencu ni v škodo in temelji na izvedenskem mnenju, ki je bilo obravnavano v dokaznem postopku in za obtoženčevo obrambo ni bilo presenečenje. Tudi test že razsojene stvari pokaže, da je objektivna identiteta podana, saj ni mogoče trditi, da bi bil lahko obtoženec, če bi bil pravnomočno oproščen kaznivega dejanja umora pod točko I obtožbe, lahko zatem obtožen za zanj milejše kaznivo dejanje uboja, kot je opisano v izreku sodbe pod točko I.
Tožilstvo obtožencu ni očitalo, da bi kaznivo dejanje pod točko I storil zaradi mržnje, ali vsaj velikega, hudega sovraštva, temveč navaja nizkotne nagibe, „predvsem sovraštvo“, pri čemer iz opisa ni razvidno, kateri drug nizkoten nagib bi bilo obtožencu še lahko očitati.
Ne prenese kritične presoje stališče tožilstva, da na močno sovraštvo kaže način izvršitve kaznivega dejanja. Način, ki ne dosega mržnje, kaže sicer na direktni naklep obtoženca vzeti življenje očimu in je tudi v povezavi z dejavniki, pomembnimi za bistveno zmanjšano prištevnost, kot so impulzivnost, stresni dejavniki ter sovraštvo. Upravičeno sodišče prve stopnje pri mržnji potegne vzporednico z brezobzirnim maščevanjem. Tako kot maščevanje, ki po vsebini in intenzivnosti ni enakovredno brezobzirnemu maščevanju, ne pomeni konkretizacije pojma nizkotni vzgib sovraštvo, ki ne dosega intenzitete mržnje. Tako kot je nizkotnost maščevanja kot kvalificiranega nagiba potrebno razlagati restriktivno, je potrebno restriktivno razlagati tudi mržnjo.
Kaznivo dejanje odvzema motornega vozila iz 210. člena KZ-1 se praviloma preganja po uradni dolžnosti, v 224. členu KZ-1 so določene izjeme, ko se preganja na zasebno tožbo. Odtujeni avto je bil last obtoženčevega očima. V času odvzema avta je bil očim že pokojen in skladno s 132. členom ZD je pokojnikova zapuščina prešla po samem zakonu na njegove dediče. Kdo so dediči ni bilo raziskano. Če bi bila zasebna tožilka lahko le mati, bi bilo potrebno obtožbo glede tega kaznivega dejanja zavrniti po 4. točki 357. člena ZKP, ker je podana okoliščina, ki izključuje kazenski pregon. A ker je ostalo nerazjasnjeno ali morebiti obstaja še kakšen upravičeni zasebni tožilec, je sodišče v tem delu zavrglo obtožbo na podlagi 1. točke prvega odstavka 352. člena ZKP, saj gre za okoliščino, ki začasno preprečuje pregon.
Pravna podlaga za odločitev v sporni zadevi je podana v 121.b členu SZ-1, v katerem je določeno, da pripada subvencija upravičencem, če izpolnjujejo dohodkovne cenzuse in druge pogoje glede premoženjskega stanja, določene s predpisi o socialnem varstvu, ki urejajo denarne socialne pomoči, ter nimajo v lasti drugega stanovanja. Takšni pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno. Pomeni, da če samo eden od pogoje ni izpolnjen, pogoji za priznanje subvencije upravičencem, niso izpolnjeni.
lastnost zavarovanca - samostojni podjetnik - družinski pomočnik
Ker 19. člen ZPIZ-2 odkazuje na druge predpise je v tem primeru tožena stranka dolžna upoštevati pravnomočno odločbo pristojnega CSD, ki je odločil, da bo tožnica kot družinski pomočnik nudila pomoč svoji hčerki, in da bo zato dobila delno plačilo za izgubljeni dohodek, ter da bodo od tega delnega plačila tudi plačani davki in prispevki, med drugim tudi za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tožena stranka ni imela nobene pravne podlage, da bi v nasprotju s pravnomočno odločbo pristojnega organa sama spremenila podlago zavarovanja. Tudi če je bila odločba nepravilna, le-ta učinkuje, dokler ni na podlagi izrednih pravnih sredstev odpravljena ali spremenjena oziroma razveljavljena. Tožnica je bila tako pravilno (upoštevaje pravnomočno odločbo) vključena v obvezno zavarovanje za 20 ur tedensko kot družinska pomočnica ter na podlagi 15. člena ZPIZ-2 za 20 ur tedensko kot samozaposlena oseba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00015285
ZPP člen 325, 339, 339/2, 339/2-14.
kršitev avtorskih pravic - avtorski honorar - odgovornost za kršitev - zavrnitev tožbenega zahtevka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločitev o delu tožbenega zahtevka - predlog za izdajo dopolnilne sodbe
Utemeljen je pritožbeni očitek tožeče stranke, da sodišče prve stopnje o delu tožbenega zahtevka v višini 8.227,16 EUR sploh ni odločilo. Sodišče prve stopnje bi lahko sicer štelo navedeno pritožbeno navedbo tožeče stranke kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe, ker ni odločilo o delu zahtevka (325. člen ZPP). Za to pa niso bile podane zakonske predpostavke.
Brez vsakršnih razlogov za zavrnitev tožbenega zahtevka sodišče druge stopnje ne more samo odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Podana je torej uveljavljana absolutna bistvena postopkovna kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).
invalidnost - vzrok invalidnosti - zavrženje tožbe - nadomestilo za invalidnost - odmera nadomestila
Tožena stranka je tožniku pravilno odmerila nadomestilo za invalidnost po ZPIZ-2.
O vzroku nastanka invalidnosti je bilo že pravnomočno odločeno, zato v postopku odmere nadomestila ni mogoče ponovno odpirati vprašanja, ali gre pri tožniku za invalidnost zgolj kot posledico poklicne bolezni, ali pa gre za kombiniran vzrok invalidnosti.
izplačilo razlike plače - določitev količnika - imenovanje v naziv - javni uslužbenec - inšpekcijski pregled
Ne ZJU ne drug veljaven predpis za postopek pred Komisijo za razveljavitev pogodbe o zaposlitvi oziroma odločbe o imenovanju v naziv (74. do 77a. člen ZJU) ne predpisuje procesne predpostavke predhodnega inšpekcijskega pregleda ali kakega drugega predhodnega postopka. Noben predpis tudi ne določa, da lahko državni organ oziroma organ lokalne skupnosti preverja izobrazbo svojih zaposlenih le na podlagi izdane inšpekcijske odločbe. Tožena stranka kot delodajalec skladno z določbo tretjega odstavka 16. člena ZJU javnemu uslužbencu namreč ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je to določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali s kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenila javna sredstva, za zagotovitev upoštevanja te določbe pa lahko skladno z ZJU samoiniciativno ukrepa tudi po določbah 74. do 77a. člena.
Zasebni zavod v skladu s slovensko visokošolsko zakonodajo ni izpolnjeval pogojev za izvajanje visokošolske dejavnosti, ker je bil vpisan v razvid izvajalcev zgolj višješolskih (in ne visokošolskih) študijskih programov.
Tožena stranka je dne 3. 4. 2018 vložila zelo obširno pripravljalno vlogo na 21. straneh, v kateri je pojasnjevala dejansko stanje, in prikazala tudi plačane oziroma neplačane ure ter višek oziroma manjko ur. Tako je tožnik šele po prejemu te obsežne pripravljalne vloge, dne 6. 6. 2018 in po njeni preučitvi, lahko umaknil tožbo. Tako pritožbeno sodišče ocenjuje, da jo je umaknil pravočasno glede na določila 154. člena ZPP oziroma 158. člena ZPP.
Tožena stranka je na podlagi 194. člena ZPIZ-2 zahtevala povrnitev preplačila. V prvem odstavku navedenega člena je določeno, da oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, mora vrniti prejeti znesek v skladu z določbami zakona, ki ureja obligacijska razmerja. Navedena določba torej odkazuje na uporabo OZ. V 190. členu je določeno, da kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00015980
URS člen 22, 23, 26, 33. ZIZ člen 32, 64, 65, 65/2, 65/3, 168, 181, 181/2, 192, 193. ZPP člen 319.
izvršba na nepremičnini - pravnomočnost sklepa o izvršbi - ugovor tretjega
Izvršilno sodišče mora ves čas postopka paziti, ali je nepremičnina, na katero je bila dovoljena izvršba, (še) v zemljiškoknjižni lasti dolžnika po sklepu o izvršbi. V konkretnem primeru je zato sodišče prve stopnje pravilno ustavilo izvršbo in razveljavilo zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, ker je bil že pred vložitvijo izvršilnega predloga kot njen lastnik vpisan tretji.
Tudi pravnomočnost sklepa o izvršbi ne more biti zadosten argument za to, da bi bila izguba lastninske pravice tretjega, ki sploh ni v pravnem razmerju z upnikom, dopustna. Pravnomočnost v izvršilnem postopku nima povsem enakega pomena kot v pravdnem postopku. Izvršilni postopek je nepravdni postopek, sklep o izvršbi pa tudi ni sodba, s katero sodišče meritorno zaključi ne samo nek spor, tudi konča določen postopek. Sklep o izvršbi je izdan v začetni fazi postopka, zato ni izključeno, da sodišče kasneje izvršbo ustavi, če ugotovi, da zanjo niso izpolnjeni pogoji. Eden od bistvenih pogojev pa je tudi ta, da sodišče ne sme prodati nepremičnine, ki je evidentno v lasti nekoga drugega.