KZ-1 člen 186, 186/1. Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog (2014) točka 112.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - proizvodnja in promet z mamili - nedovoljeno gojenje konoplje - konoplja - koncentracija mamila
Po Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog niso prepovedani le ekstrakti konoplje in njena smola, temveč tudi rastlina sáma (skupina II, št. 112). Niti omenjena uredba niti sodna praksa pa ne razlikujeta med stadijem rasti rastline konoplje (potaknjenec, mladika, odrasla rastlina) in posledično koncentracijo THC-ja.
lastninski spor - varstvo lastninske pravice - spor o lastninski pravici na spornem mejnem prostoru - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba - postopek za ureditev meje
Sodišče v postopku za varstvo lastninske pravice mejo (le) ugotavlja in je ne ureja, zato se toženec ne more braniti z zadnjo mirno posestjo in mora v primeru, ko je iz podatkov zemljiškega katastra mogoče ugotoviti mejo med nepremičninama in ta poteka tako, kot zatrjuje tožnik, toženec dokazati drugačno lastninsko in dejansko stanje.
Odločba o ureditvi meje, izdana v nepravdnem postopku, v lastninskem sporu predstavlja odločitev pristojnega organa o predhodnem vprašanju. Če take odločitve ni, se obstoj lastninske pravice v negatorni pravdi ugotavlja po pravilih o pridobitvi lastninske pravice.
varstvo lastninske pravice (lastninska tožba) - izpraznitev in izročitev nepremičnin - lastništvo nepremičnine - domneva lastninske pravice - prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku
Zgolj dejstvo, da je posamezna pravna oseba v stečajnem postopku prijavila izločitveno pravico, ne pomeni, da tožeča stranka ni pravno veljavna lastnica spornih nepremičnin.
ZIZ člen 270, 272, 272/2, 272/3. ZVEtL-1 člen 47, 47/3.
zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - začasna odredba - določitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - gradnja na nepremičnini - gradnja infrastrukture
Kljub izvedbi del bo sodišče lahko določilo pripadajoče zemljišče. Dejstvo, da je nasprotna udeleženka na tem delu izgradila določeno infrastrukturo, lahko vpliva zgolj na njen zahtevek na ugotovitev obstoja njene pravice na podlagi 47. člena ZVEtL-1, ne pa na samo določitev pripadajočega zemljišča.
obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - delni uspeh v postopku - ugovor zoper plačilni nalog - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse
Pravno sredstvo za izpodbijanje pravilnosti s plačilnim nalogom odmerjene sodne takse je ugovor zoper plačilni nalog in ne ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse.
ZPP člen 48, 49, 69, 69/3, 182, 182/2, 191, 191/1, 191/1-1, 196. OZ člen 186, 186/3.
krajevna pristojnost - ugovor krajevne nepristojnosti - splošna krajevna pristojnost - posebna krajevna pristojnost - pristojnost za sospornike - materialno sosporništvo - navadno materialno sosporništvo - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost - atrakcija pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti
Materialno sosporništvo je sicer lahko glede na učinke navadno ali enotno, vendar za atrakcijo pristojnosti po 49. členu ZPP ni pogoj, da so toženci tudi enotni sosporniki (196. člen ZPP), kot je zmotno štelo sodišče prve stopnje. Zadošča že, da gre za navadne materialne sospornike.
postopek osebnega stečaja - vročanje sodnih pisanj v tujini - neuspešna vročitev - zavlačevanje postopka - postavitev začasnega zastopnika
Pritožnik tudi ne more uspeti s pritožbeno trditvijo, da je ves čas dosegljiv sodišču, saj v tem postopku vlaga pritožbe in prošnje. Kot je bilo že obrazloženo, sodišče na pravno formalno korekten in zakonit način sodnih pisanj dolžniku v tujino ni moglo vročati. To je dolžniku omogočalo izpodbijanje sprejetih odločitev prvostopenjskega sodišča kadarkoli se je dolžnik sam odločil za aktivnost v tem postopku. Zato iz dejstva vlaganja pritožb in prošenj ni mogoče sklepati na dolžnikovo dosegljivost sodišču, saj bi s tako pritožnikovo argumentacijo sodišče pristalo na to, da tempo postopka diktira sodišču dolžnik sam.
Od pravilnega vročanja sodnih pisanj strankam tečejo zakonski roki za procesna dejanja strank v postopku in kar omogoča normalen tek postopka. Zato ZPP omogoča sodiščem tudi orodja, ki jih v izogib zavlačevanju postopka (zaradi nezmožnosti vročanja stranki) lahko sodišča uporabijo za zagotovitev normalnega teka postopka. Tako zakonito orodje je tudi postavitev začasnega zastopnika dolžniku.
ZIZ člen 15, 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 108, 180, 180/1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - trditveno in dokazno breme - odtujitev nepremičnine - dolgotrajnost postopka - popolnost predloga
Posplošeno sklicevanje na to, da obstaja upravičena bojazen, da bo toženec odtujil nepremičnine, na katere se nanaša tožbeni zahtevek, ne zadostuje za sklep o verjetno izkazani nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, in še manj za zaključek o obstoju katere od ostalih predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ.
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - nujnost izdaje začasne odredbe
Bistvo tako imenovanih regulacijskih začasnih odredb v družinskih postopkih, katerih izdajo omogoča prvi odstavek 411. člena ZPP, je, da se z njimi začasno uredi izjemen položaj, v katerem je varstvo otrok(a) tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe. Izdaja začasne odredbe v tovrstnih postopkih je torej omejena le na nujne – izjemne primere (v katerih bi lahko prišlo do nesorazmerno težko popravljive škode ali nasilja), ne more in ne sme pa biti nadomestilo rednega sodnega varstva.
Tožba po določilih OZ je bila vložena pred začetkom osebnega stečaja drugega toženca, zato je bila v času vložitve dopustna in je ni mogoče naknadno zavreči, ampak je treba uporabiti 270. člen ZFPPIPP. Pravilno tolmačenje prvega odstavka tega člena, to je, da preneha pravica upnikov izpodbijati dolžnikova pravna dejanja, torej od njih zahtevati plačilo, lahko pomeni le vsebinsko odločanje o zahtevku.
Zakonsko določilo eventualne kumulacije po tretjem odstavku 182. člena ZPP je treba razlagati tako, da je sodišče dolžno obravnavati naslednji zahtevek, če stranka z zahtevkom, ki ga je uveljavljala najprej, ni bila uspešna (zavrnitev) ali ga sodišče sploh ni vsebinsko obravnavalo (umik, zavrženje tožbe).
Dopustna je eventualno kumulacijo izpodbojnega in ničnostnega zahtevka.
ZP-1 člen 14, 14/1,14/2, 15, 15/1, 15/2, 15a, 15a/1, 62a, 62a/1, 62a/1-2, 136, 136/1, 136/1-1. ZVPNPP člen 5, 5/1, 5/1-1, 15, 15/1, 15/1-1, 15/2. ZGD-1 člen 32, 32/1, 32/2.
zakonski znaki prekrška - odločba o prekršku - zahteva za sodno varstvo - odgovorna oseba - direktor kot zastopnik pravne osebe - zavajajoča poslovna praksa - zavajajoče dejanje
Iz izreka odločbe o prekršku je razvidno, da je odgovorna oseba neposredni storilec prekrška; direktor B. B. ima status odgovorne osebe po prvem odstavku 15. člena ZP-1, ker je storil prepovedano ravnanje pri opravljanju svojega dela, ko je pri vodenju poslovanja pravne osebe uporabil zavajajočo poslovno prakso z zavajajočim ravnanjem v razmerju do potrošnikov, katerim je bilo pisanje poslano iz pridobitnih namenov.
Med obveznosti funkcije direktorja sodi tudi izpolnjevanje zakonskih obveznosti in skrb za zakonitost poslovanja pravne osebe, torej dolžnost poznati veljavno zakonodajo, ki prepoveduje nepoštene poslovne prakse v odnosu do potrošnikov. Pri vodenju poslovanja pravne osebe je prav direktor tista oseba, ki oblikuje poslovno politiko oziroma poslovne prakse.
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 8, 9, 10. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 10, 11. ZPP člen 411, 411/1. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2.
spori iz razmerja med starši in otroki - pristojnost slovenskega sodišča v sporu z mednarodnim elementom - vrnitev otroka - postopek po Haaški konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok - začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - varstvo otroka
Haaška konvencija pristojnost za odločanje o vrnitvi otroka daje sodiščem v državi, v kateri se otrok zaradi protipravnega odvzema nahaja. Res daje ta vlogo tudi organom v državi izvora - prizadeta oseba lahko v skladu z 8. členom Haaške konvencije izbira, ali bo vlogo naslovila na centralni izvršilni organ v državi izvora ali katerikoli drugi pogodbenici. To, kam se sme nasloviti vloga, pa ne daje odgovora na vprašanje, kdo o njej odloča. Centralni izvršilni organ v državi izvora prošnjo posreduje centralnemu izvršilnemu organu pogodbenice, v kateri je otrok (9. člen Haaške konvencije) in o zahtevi vselej odloča organ v zaprošeni državi, v državi v katero je bil otrok odpeljan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00016842
OZ člen 82, 83. ZDPra člen 16. ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 8. ZIZ člen 6, 6/4, 6/4-4, 9, 9/4. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 27, 27-6.
Ker je z razlagalnimi metodami iz 82. člena OZ mogoče jasno opredeliti vsebino spornih pogodbenih določb, niso izpolnjene predpostavke za uporabo obveznega razlagalnega pravila iz 83. člena OZ.
Skladno s prvim odstavkom 16. člena ZDPra se stroški zastopanja državnega pravobranilstva v postopkih pred sodišči in upravnimi organi obračunavajo po tarifi o odvetniških storitvah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00016321
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/2, 17, 17/1, 17/1-c, 18, 18/1, 19, 19-1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/3. ZTFI člen 21, 238, 238/2. ZPP člen 29.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - potrošniška pogodba - finančne storitve - predhodno vprašanje Sodišču Evropske unije - odvisni borznoposredniški zastopnik
Pogoje, pod katerimi morajo sodišča držav članic zadevo predložiti Sodišču Evropske unije, ureja tretji odstavek 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Opustitev dolžnosti predložitve zadeve mora biti skladna s sodno prakso Sodišča Evropske unije, izoblikovano glede tretjega odstavka 267. člena PDEU. Po njej morajo sodišča, kadar se pred njimi postavi vprašanje razlage prava Evropske unije, izpolniti svojo dolžnost, da Sodišču Evropske unije predložijo vprašanje, razen če se ugotovi: 1) da vprašanje ni upoštevno, pri čemer je nacionalno sodišče tisto, ki presodi o upoštevnosti vprašanja, 2) da je upoštevna določba že bila predmet razlage Sodišča Evropske unije, ali 3) da se pravilna uporaba prava Evropske unije ponuja tako očitno, da ne pušča prostora za noben razumen dvom.
Sodišče Evropske unije je tako večkrat razsodilo, da se člen 17(1) Uredbe uporabi, če so izpolnjeni trije pogoji: 1) da je pogodbena stranka potrošnik, ki ravna z namenom, za kateri se šteje, da je zunaj njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti, 2) da je bila pogodba med potrošnikom in subjektom, ki dejavnost opravlja poklicno ali pridobitno, dejansko sklenjena in 3) da ta pogodba spada v eno od kategorij iz točk (a) do (c) člena 17(1). Prav tako je pojasnilo, da se razen nekaterih pogodb o prevozu, ki so s členom 17(3) izrecno izključene s področja uporabe pravil o pristojnosti na področju potrošniških pogodb, 1(c) odstavek 17. člena Uredbe nanaša na vse pogodbe, ne glede na njihov predmet, če jih je sklenil potrošnik s trgovcem in če spadajo v okvir gospodarske ali poklicne dejavnosti tega trgovca.
Med tožnico in tretjo toženko sklenjene pogodbe o upravljanju z depoziti izpolnjujejo vse pogoje, ki jih Uredba določa za uporabo pravil o pristojnosti za potrošniške pogodbe. Pritožnika tako izrecno priznavata, da je tožnica pogodbe sklenila izven svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti, v postopku pa tudi ni bilo sporno, da je tretja toženka svojo gospodarsko dejavnost opravljala oziroma usmerjala v Republiko Slovenijo, kjer so bile pogodbe sklenjene (člen 17(1)(c) Uredbe).
Obrazloženost odredbe za hišno preiskavo ni mogoče tolmačiti kot način oprave preiskave, temveč kot ključno predpostavko oziroma pogoj za izdajo le-te, realizacija katere pa je pridržana v nadaljevanju organom odkrivanja. (Ne)obrazloženost odredbe, ki je sodna odločba in je kot taka izrecno zapovedana v prvem odstavku člena 215 ZKP, pa je namreč procesni standard, ki ga je sodišče, ki odloča o utemeljenosti zahteve za izločitev, dolžno presojati po standardih, sprejetih v sodni praksi v času odločanja.
Res je sicer, da sta se od izdaje odredbe za hišno preiskavo (8. 4. 1997) pa do danes spreminjali tako procesna zakonodaja glede potrebnega dokaznega standarda za izdajo take odredbe, še bolj pa ustavnopravna sodna praksa, ki je obrazloženost odredbe za hišno preiskavo, upoštevajoč pri tem tudi prakso ESČP zelo jasno zapovedala. Zato se ni strinjati s pritožbo, da ni dopustna primerjava pravnih standardov v različnih obdobjih, če gre za odprto, še nepravnomočno zaključeno kazensko zadevo.
Pogoji za posege v temeljne človekove pravice glede na položaj posameznika v družbi nedvomno zaostrujejo. Vendar pa razlogovanje pritožbe, da bi bilo potrebno tolerirati različne (nižje) standarde za takšne posege, kot je hišna preiskava v različnih obdobjih, lahko nevarno in bi pripeljalo do situacije, da bi bili obdolženci pred sodiščem zgolj zaradi različnih obdobij, v katerih so bila kazniva dejanja storjena, v času sojenja obravnavani različno, torej po različnih standardih, kar bi po prepričanju pritožbenega sodišča lahko vodilo v neenakopravno obravnavanje v odprtih zadevah, še posebej, ker gre za presojo upoštevanja standarda obrazloženosti, ki je procesni, ne pa materialnopravni institut.
Zmoten in preuranjen je zaključek, da terjatev za plačilo obsojenki izrečene denarne kazni ni izvršljiva, saj je postopek izvršbe zoper obsojenko še v teku in s sklepom izvršilnega sodišča ni bil ustavljen.
Zastaranje izvršitve izrečene denarne kazni bo nastopilo po šestih letih od pravnomočnosti obsodilne sodbe (5. točka prvega odstavka 92. člena KZ-1), sodišče prve stopnje pa pred ugotovitvijo, da denarne kazni ni mogoče niti prisilno izterjati, ne more odločiti o nadomestni izvršitvi izrečene denarne kazni na način iz prvega odstavka 87. člena KZ-1.
odškodninska odgovornost imetnika živali - odgovornost za domačo žival - ugriz psa - potrebno varstvo in nadzorstvo - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina
Toženec (imetnik psa in vzreditelj šarplanincev) je bil tisti, ki je tožnika povabil na posestvo, znotraj ograde, in je odprl vrata v gospodarsko poslopje, v katerem je bila neprivezana psica z mladiči. Ob teh ugotovitvah je povsem pravno nepomembno, da je bil tudi tožnik vzreditelj šarplanincev in je poznal pasmo.
Takšnega postopanja obdolženega S.H., ki gre v smeri obrambe, torej silobrana, pa sodišče prve stopnje v napadenem sklepu ni ocenilo, kot to utemeljeno opozarja pritožba zagovornikov.
umik tožbe - pravdni stroški po umiku tožbe - obrazložen odgovor na tožbo
V obravnavani zadevi je tožeča stranka tožbo umaknila potem, ko je tožena stranka po pozivu sodišča že vložila odgovor na tožbo. S tem v zvezi so toženi stranki v postopku nastali stroški, za katere je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da jih je na podlagi 158. člena v zvezi s 155. členom ZPP dolžna povrniti tožeča stranka.