Zmoten in preuranjen je zaključek, da terjatev za plačilo obsojenki izrečene denarne kazni ni izvršljiva, saj je postopek izvršbe zoper obsojenko še v teku in s sklepom izvršilnega sodišča ni bil ustavljen.
Zastaranje izvršitve izrečene denarne kazni bo nastopilo po šestih letih od pravnomočnosti obsodilne sodbe (5. točka prvega odstavka 92. člena KZ-1), sodišče prve stopnje pa pred ugotovitvijo, da denarne kazni ni mogoče niti prisilno izterjati, ne more odločiti o nadomestni izvršitvi izrečene denarne kazni na način iz prvega odstavka 87. člena KZ-1.
ZD člen 143, 175, 214, 214/3. ZPP člen 333, 333/1, 392.
pravica do pritožbe - nedovoljena pritožba - sklep o dedovanju - dedni dogovor - sodna poravnava - izpodbijanje dednega dogovora - stranke zapuščinskega postopka - upniki zapustnika
Dedni dogovor je sporazum med dediči, ki ima vse učinke sodne poravnave, zato je izpodbijanje dednega dogovora možno le s tožbo (392. člen ZPP). S pritožbo je mogoče izpodbijati sklep o dedovanju, ki temelji na dednem dogovoru, le s trditvami, da sporazuma niso sklenili vsi dediči, ali pa, da je v sklepu o dedovanju sporazum netočno povzet, česar pa dedič v pritožbi ne trdi.
Tožba po določilih OZ je bila vložena pred začetkom osebnega stečaja drugega toženca, zato je bila v času vložitve dopustna in je ni mogoče naknadno zavreči, ampak je treba uporabiti 270. člen ZFPPIPP. Pravilno tolmačenje prvega odstavka tega člena, to je, da preneha pravica upnikov izpodbijati dolžnikova pravna dejanja, torej od njih zahtevati plačilo, lahko pomeni le vsebinsko odločanje o zahtevku.
Zakonsko določilo eventualne kumulacije po tretjem odstavku 182. člena ZPP je treba razlagati tako, da je sodišče dolžno obravnavati naslednji zahtevek, če stranka z zahtevkom, ki ga je uveljavljala najprej, ni bila uspešna (zavrnitev) ali ga sodišče sploh ni vsebinsko obravnavalo (umik, zavrženje tožbe).
Dopustna je eventualno kumulacijo izpodbojnega in ničnostnega zahtevka.
Okoliščina redne zaposlitve pri tujem delodajalcu v času trajanja študija je odločilna sprememba, ki je brez dvoma vplivala na izvrševanje pogodbe o štipendiranju. Tudi kršitev obveščanja štipenditorja v ugotovljenih okoliščinah je sankcionirana s prenehanjem štipendijskega razmerja in dolžnostjo vrnitve štipendije.
varstvo lastninske pravice (lastninska tožba) - izpraznitev in izročitev nepremičnin - lastništvo nepremičnine - domneva lastninske pravice - prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku
Zgolj dejstvo, da je posamezna pravna oseba v stečajnem postopku prijavila izločitveno pravico, ne pomeni, da tožeča stranka ni pravno veljavna lastnica spornih nepremičnin.
ZPP člen 112, 112/2, 116, 116/1. ZIZ člen 42, 42/2.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - dokazni standard za odločanje o vprašanjih procesne narave - izkaz verjetnosti - pravočasnost vloge - priporočena oddaja na pošto
Za sojenje (sprejemanje vsebinskih odločitev) v pravdi velja dokazni standard prepričanja, ne pa gotovosti. Za odločanje o procesno pravnih vprašanjih pa je dovolj, da stranka dokaže svoje trditve s stopnjo verjetnosti.
Načelo proste presoje dokazov omogoča stranki, da tudi pravočasnost poslane vloge sodišču dokazuje z vsemi dokaznimi sredstvi, saj ZPP ne pozna formalnih dokaznih pravil.
posest - motenje posesti - spor zaradi motenja - sodno varstvo posesti - obseg sodnega varstva - služnost hoje in vožnje - ugotovitvena tožba - ugotovitveni zahtevek - motilno ravnanje - opis motilnega ravnanja - dajatveni zahtevek - zavrženje ugotovitvenega zahtevka - rok za sodno varstvo pred motenjem ali odvzemom posesti - soposest poti - motenje soposesti poti - varstvo med več posestniki - delna oblast nad stvarjo - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - trditveno in dokazno breme
Vprašanje, ali imata tožnika možnost urediti nov dostop po svoji nepremičnini do javne ceste, za odločitev v sporu o motenju posesti ni relevantno. Tudi morebitna neuporaba poti tekom pravde ne pomeni, da bi tožnika opustila posest sporne poti, saj sta ravno zaradi varstva te svoje posesti sprožila motenjsko pravdo.
V konkretnem primeru je, glede na to, da sta tožnika zatrjevala, da sta imela na nepremičnini toženca posest, torej delno oblast nad stvarjo, katere vsebina je bila možnost dostopa in dovoza do njunih nepremičnin ter da je toženec posegel v njun dotedanji način uporabe nepremičnine oziroma jima je onemogočil dovoz s tem, ko je na pot nastavil oviro, jasno, da sta zahtevala posestno varstvo in ne varstva služnostne pravice. Zatrjevanje pravice služnosti pomeni zatrjevanje temelja, ki opravičuje delno oblast na tuji nepremičnini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00016321
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/2, 17, 17/1, 17/1-c, 18, 18/1, 19, 19-1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/3. ZTFI člen 21, 238, 238/2. ZPP člen 29.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - potrošniška pogodba - finančne storitve - predhodno vprašanje Sodišču Evropske unije - odvisni borznoposredniški zastopnik
Pogoje, pod katerimi morajo sodišča držav članic zadevo predložiti Sodišču Evropske unije, ureja tretji odstavek 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Opustitev dolžnosti predložitve zadeve mora biti skladna s sodno prakso Sodišča Evropske unije, izoblikovano glede tretjega odstavka 267. člena PDEU. Po njej morajo sodišča, kadar se pred njimi postavi vprašanje razlage prava Evropske unije, izpolniti svojo dolžnost, da Sodišču Evropske unije predložijo vprašanje, razen če se ugotovi: 1) da vprašanje ni upoštevno, pri čemer je nacionalno sodišče tisto, ki presodi o upoštevnosti vprašanja, 2) da je upoštevna določba že bila predmet razlage Sodišča Evropske unije, ali 3) da se pravilna uporaba prava Evropske unije ponuja tako očitno, da ne pušča prostora za noben razumen dvom.
Sodišče Evropske unije je tako večkrat razsodilo, da se člen 17(1) Uredbe uporabi, če so izpolnjeni trije pogoji: 1) da je pogodbena stranka potrošnik, ki ravna z namenom, za kateri se šteje, da je zunaj njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti, 2) da je bila pogodba med potrošnikom in subjektom, ki dejavnost opravlja poklicno ali pridobitno, dejansko sklenjena in 3) da ta pogodba spada v eno od kategorij iz točk (a) do (c) člena 17(1). Prav tako je pojasnilo, da se razen nekaterih pogodb o prevozu, ki so s členom 17(3) izrecno izključene s področja uporabe pravil o pristojnosti na področju potrošniških pogodb, 1(c) odstavek 17. člena Uredbe nanaša na vse pogodbe, ne glede na njihov predmet, če jih je sklenil potrošnik s trgovcem in če spadajo v okvir gospodarske ali poklicne dejavnosti tega trgovca.
Med tožnico in tretjo toženko sklenjene pogodbe o upravljanju z depoziti izpolnjujejo vse pogoje, ki jih Uredba določa za uporabo pravil o pristojnosti za potrošniške pogodbe. Pritožnika tako izrecno priznavata, da je tožnica pogodbe sklenila izven svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti, v postopku pa tudi ni bilo sporno, da je tretja toženka svojo gospodarsko dejavnost opravljala oziroma usmerjala v Republiko Slovenijo, kjer so bile pogodbe sklenjene (člen 17(1)(c) Uredbe).
ZFPPIPP člen 389, 389/2, 389/3. ZIZ člen 79, 101, 102.
osebni stečaj - nadaljevanje izvršbe - premoženje, na katerega je mogoče seči z izvršbo - omejitev izvršbe
Od sprejema novele ZFPPIPP-G dalje je premoženje, s katerim stečajni dolžnik samostojno razpolaga, hkrati tudi premoženje, na katerega po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) zaradi predpisanih omejitev v izvršbi ni mogoče poseči. Ker v konkretnem primeru ni premoženja, na katerega bi bilo mogoče dovoliti izvršbo, je pritožba upnika, ki se zavzema za to, da se njegova terjatev poplača v tem izvršilnem postopku, neutemeljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00015518
ZFPPIPP člen 151, 151/3, 152, 152/1, 240. ZPP člen 207, 207/3. ZIZ člen 270, 271.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - predhodni stečajni postopek - začasna odredba v stečaju - začasna odredba proti stečajnemu dolžniku - trajanje začasne odredbe - prenehanje začasne odredbe - pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave - prepoved prodaje nepremičnine - soglasje k prodaji nepremičnine
Iz zakonske določbe, da se začasna odredba izda v korist vseh upnikov do stečajnega dolžnika jasno izhaja, da po začetku stečajnega postopka začasna odredba preneha, oziroma da preneha tudi v primeru, če se stečajni postopek ne bo začel zaradi pravnomočno potrjene prisilne poravnave.
Neutemeljeno je stališče dolžnika, da začasna odredba izdana v predhodnem stečajnem postopku na podlagi 240. člena ZFPPIPP, preneha v primeru začetega postopka prisilne poravnave že zaradi zakonskih posledic začetka postopka prisilne poravnave, ter da zato prekinitev predhodnega stečajnega postopka po prvem odstavku 152. člena ZFPPIPP, ni ovira za razveljavitev ali spremembo začasne odredbe v postopku, v katerem sodišče ne odloča o prisilni poravnavi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SODSTVO
VSL00015450
OZ člen 336, 336/1, 346, 349, 349/1, 352, 352/1, 352/3, 357, 357/5.
poslovna odškodninska odgovornost - neposlovna odškodninska odgovornost - povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost odvetnika - odgovornost odvetnika zaradi opustitve vložitve pravnega sredstva - zastaranje odškodninske terjatve - ugovor zastaranja - čas, ki je potreben za zastaranje - kdaj začne teči zastaranje - subjektivni zastaralni rok - splošni zastaralni rok - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah - 3-letni zastaralni rok - nevložitev tožbe - umik tožbe - kršitev pogodbene obveznosti - kršitev mandatnega razmerja
Pri neposlovnih odškodninskih terjatvah na splošno velja, da oškodovanec začetka teka zastaralnega roka ne odloži zgolj s tem, da je pasiven, temveč začne zastaranje teči, ko je oškodovanec glede na okoliščine primera mogel ob običajni vestnosti izvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljaviti odškodninski zahtevek (II Ips 163/2015).
Če torej tožeča stranka kar devet let ni zahtevala podrobnega pojasnila odvetnika o vloženi tožbi in poteku postopka ali ni sama opravila poizvedb pri sodišču o tem, zakaj njena zadeva še ni prišla na vrsto za obravnavanje, je tudi sama opustila dolžno skrbnost v zvezi s svojimi pravicami. Ne gre namreč za vprašanje kvalitete odvetniškega zastopanja, česar stranka kot laik ne bi mogla spremljati in nadzirati, temveč za opustitev vložitve tožbe, o čemer se lahko vsaka stranka, tudi če nima pravnega znanja, prepriča neposredno pri sodišču, kjer naj bi bila tožba vložena. Očitek tožene stranke, da bi se vsak povprečno skrben gospodarski subjekt o vložitvi tožbe sam prepričal že prej, je torej po presoji pritožbenega sodišča utemeljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00015244
KZ-1 člen 92, 92/1, 92/1-5. ZKP člen 522, 522/1, 522/1-2, 522/1-3.
izročitev obdolženca tuji državi - sklep o ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji za izročitev - zastaranje izvršitve kazni - mednarodna pogodba
Pritožba si zmotno razlaga določbo prvega odstavka 7. člena Pogodbe, da se izročitev lahko dovoli samo za tista kazniva dejanja, za katera je po pravu obeh držav zagrožena kazen najmanj enega leta zapora, torej za tista kazniva dejanja, za katera je kot kazen v razponu določena minimalna kazen 1 leto zapora. 7. člen Pogodbe (kazniva dejanja, za katera se izročitev dovoli) namreč določa, da se izročitev zaradi kazenskega pregona dovoli samo za kazniva dejanja, za katera je po pravu države prosilke in tudi po pravu zaprošene države predpisana kazen zapora v trajanju najmanj enega leta ali se lahko izreče varnostni oziroma vzgojni ukrep za dobo, daljšo od enega leta. To pa pomeni, kot je v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje v točkah 1. in 18, da mora biti v obeh državah za kaznivo dejanje, predpisana kazen zapora v trajanju najmanj enega leta in ne zagrožena minimalna kazen 1 leto zapora ali se lahko izreče varnostni oziroma vzgojni ukrep za dobo, daljšo od enega leta.
KZ-1 člen 186, 186/1. Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog (2014) točka 112.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - proizvodnja in promet z mamili - nedovoljeno gojenje konoplje - konoplja - koncentracija mamila
Po Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog niso prepovedani le ekstrakti konoplje in njena smola, temveč tudi rastlina sáma (skupina II, št. 112). Niti omenjena uredba niti sodna praksa pa ne razlikujeta med stadijem rasti rastline konoplje (potaknjenec, mladika, odrasla rastlina) in posledično koncentracijo THC-ja.
lastninski spor - varstvo lastninske pravice - spor o lastninski pravici na spornem mejnem prostoru - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba - postopek za ureditev meje
Sodišče v postopku za varstvo lastninske pravice mejo (le) ugotavlja in je ne ureja, zato se toženec ne more braniti z zadnjo mirno posestjo in mora v primeru, ko je iz podatkov zemljiškega katastra mogoče ugotoviti mejo med nepremičninama in ta poteka tako, kot zatrjuje tožnik, toženec dokazati drugačno lastninsko in dejansko stanje.
Odločba o ureditvi meje, izdana v nepravdnem postopku, v lastninskem sporu predstavlja odločitev pristojnega organa o predhodnem vprašanju. Če take odločitve ni, se obstoj lastninske pravice v negatorni pravdi ugotavlja po pravilih o pridobitvi lastninske pravice.
dokazni standard - primeren dokaz - tehtanje pošiljk - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nevložitev odgovora na tožbo - poziv za odgovor na tožbo - vročitev poziva za odgovor na tožbo - vročilnica kot javna listina - vročilnica kot dokaz
Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče, saj bi v nasprotnem primeru potrdilo o vročitvi praktično izgubilo svoj pomen. Tožena stranka bi torej v primeru neskladja med navedbo o vsebini pošiljke in dejansko vsebino morala to nemudoma sporočiti sodišču oziroma se z vpogledom v spis prepričati, kaj je s pisanjem, za katerega iz pisemske ovojnice izhaja, da ga je prejela.
Vročilnica je javna listina, za katero velja dokazno pravilo, da dokazuje resničnost dejstva, da je naslovnik sodno pisanje prejel (prvi odstavek 224. člena ZPP). Ta dokaz pa je mogoče ovreči, vendar z višjim dokaznim standardom, ki ga mora doseči oponent.
pogojna obsodba s posebnim pogojem - neizpolnitev posebnega pogoja
Obsojenec ni izpolnil s pogojno obsodbo naloženega posebnega pogoja, čeprav je to bil objektivno zmožen storiti, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, obsojenec pa za nasprotne pritožbene trditve ne ponuja nobenih dokazil. Njegov smiseln pritožbeni predlog za podaljšanje roka za izpolnitev posebnega pogoja, naloženega v okviru izrečene pogojne obsodbe, pa ne more biti uspešen iz razloga, ker je ta rok upoštevaje določbo drugega odstavka 62. člena KZ-1 potekel dne 3. 2. 2018, torej še pred izrekom napadene sodbe.
začasna odredba - začasna odredba o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - dodelitev otroka in skrb za otrokove koristi
Ker otroka dobro poznata tožničino okolje, v katerem sta že živela, tudi njun morebitni prepis na novo (staro) osnovno šolo zanju ne bi predstavljal večje ovire. Tudi okoliščina, da je A. A. izrazila željo, da želi živeti pri materi, pri B. A. pa je ob njegovi primarni želji, da bi se starša razumela in se ne bi več prepirala, sam pa bi bil polovico tedna pri enem in drugo polovico tedna pri drugem od staršev, bila izražena želja, da bi raje bil pri očetu, ne more imeti odločilnega pomena, saj ima B. A. rad oba starša. Iz mnenja CSD v tem pogledu izhaja, da je v korist otrok, da ostaneta skupaj oziroma se ju ne razdvaja ter da bo za njun razvoj (še zlasti dolgoročni) občutno bolje poskrbljeno pri tožnici.
facultas alternativa - alternativna kumulacija zahtevkov - eventualna kumulacija - lastninska (vindikacijska) tožba - lastništvo osebnega avtomobila - pogodba o finančnem leasingu - evidenca registriranih vozil - individualizacija predmetov - dobroverni lastniški posestnik - odmena zaradi nemožnosti uporabe
Tožnik tožencu s postavljenim tožbenim zahtevkom ni dal možnosti, da bi se svoje obveznosti vračila vozila razbremenil, če bi poravnal določen denarni znesek, temveč je zahteval vračilo vozila in je denarno protivrednost predlagal zgolj za primer nezmožnosti vračila. Takšna kumulacija zahtevkov bi bila lahko eventualna (tretji odstavek 182. člena ZPP) in ne alternativna.
Neregistrirano vozilo, brez tablic in ustreznih listin, s katerim ni mogoče sodelovati v prometu, običajno ne daje koristi (plodov).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00015255
ZPP člen 339, 3392, 339/2-8, 458, 458/1. OZ člen 15, 120, 937, 937/3, 937/4, 946, 946/3. ZVPot člen 60, 60/3.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - kršitev razpravnega načela - kršitev pravice do izjave - zavarovalna pogodba - prostovoljno premoženjsko zavarovanje - sklenitev zavarovalne pogodbe - pooblastilo za sklenitev pogodbe - neplačilo premije - začetek učinkovanja zavarovanja - pogodba za določen čas - posledice, če premija ni plačana - trajanje zavarovanja - prenehanje zavarovalnega kritja - razdrtje zavarovalne pogodbe - odpoved zavarovalne pogodbe - pogodbena določila - določila splošnih pogojev - dolžnost obvestitve - obvestilo o zapadlosti premije - plačilo zavarovalnih premij - izplačilo zavarovalnine - potrošnik - varstvo potrošnikov - neuporaba direktive EU
Tožnica utemeljeno zahteva plačilo mesečnih premij do izteka šestemesečnega odpovednega roka, ki ni mogel začeti teči pred pretekom treh let od sklenitve zavarovalne pogodbe za deset let.
Zavarovalno kritje je trajalo do prenehanja zavarovalne pogodbe, to je do izteka odpovednega roka.