Tožba po določilih OZ je bila vložena pred začetkom osebnega stečaja drugega toženca, zato je bila v času vložitve dopustna in je ni mogoče naknadno zavreči, ampak je treba uporabiti 270. člen ZFPPIPP. Pravilno tolmačenje prvega odstavka tega člena, to je, da preneha pravica upnikov izpodbijati dolžnikova pravna dejanja, torej od njih zahtevati plačilo, lahko pomeni le vsebinsko odločanje o zahtevku.
Zakonsko določilo eventualne kumulacije po tretjem odstavku 182. člena ZPP je treba razlagati tako, da je sodišče dolžno obravnavati naslednji zahtevek, če stranka z zahtevkom, ki ga je uveljavljala najprej, ni bila uspešna (zavrnitev) ali ga sodišče sploh ni vsebinsko obravnavalo (umik, zavrženje tožbe).
Dopustna je eventualno kumulacijo izpodbojnega in ničnostnega zahtevka.
Poseg v dolžnikovo nepremično premoženje je utemeljen z upnikovo pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave). Pravica do sodnega varstva ne obsega zgolj pravice, da sodišče vsebinsko odloči o pravici stranke, temveč tudi pravico upnika do uresničitve te pravice oziroma poplačila iz dolžnikovega premoženja v učinkovitem izvršilnem postopku. Ko izvršba ni bila uspešna z do sedaj dovoljenim sredstvom izvršbe, varstvo zgoraj navedene ustavne pravice upnika opravičuje razširitev izvršbe.
posest - motenje posesti - spor zaradi motenja - sodno varstvo posesti - obseg sodnega varstva - služnost hoje in vožnje - ugotovitvena tožba - ugotovitveni zahtevek - motilno ravnanje - opis motilnega ravnanja - dajatveni zahtevek - zavrženje ugotovitvenega zahtevka - rok za sodno varstvo pred motenjem ali odvzemom posesti - soposest poti - motenje soposesti poti - varstvo med več posestniki - delna oblast nad stvarjo - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - trditveno in dokazno breme
Vprašanje, ali imata tožnika možnost urediti nov dostop po svoji nepremičnini do javne ceste, za odločitev v sporu o motenju posesti ni relevantno. Tudi morebitna neuporaba poti tekom pravde ne pomeni, da bi tožnika opustila posest sporne poti, saj sta ravno zaradi varstva te svoje posesti sprožila motenjsko pravdo.
V konkretnem primeru je, glede na to, da sta tožnika zatrjevala, da sta imela na nepremičnini toženca posest, torej delno oblast nad stvarjo, katere vsebina je bila možnost dostopa in dovoza do njunih nepremičnin ter da je toženec posegel v njun dotedanji način uporabe nepremičnine oziroma jima je onemogočil dovoz s tem, ko je na pot nastavil oviro, jasno, da sta zahtevala posestno varstvo in ne varstva služnostne pravice. Zatrjevanje pravice služnosti pomeni zatrjevanje temelja, ki opravičuje delno oblast na tuji nepremičnini.
lastninski spor - varstvo lastninske pravice - spor o lastninski pravici na spornem mejnem prostoru - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba - postopek za ureditev meje
Sodišče v postopku za varstvo lastninske pravice mejo (le) ugotavlja in je ne ureja, zato se toženec ne more braniti z zadnjo mirno posestjo in mora v primeru, ko je iz podatkov zemljiškega katastra mogoče ugotoviti mejo med nepremičninama in ta poteka tako, kot zatrjuje tožnik, toženec dokazati drugačno lastninsko in dejansko stanje.
Odločba o ureditvi meje, izdana v nepravdnem postopku, v lastninskem sporu predstavlja odločitev pristojnega organa o predhodnem vprašanju. Če take odločitve ni, se obstoj lastninske pravice v negatorni pravdi ugotavlja po pravilih o pridobitvi lastninske pravice.
dokazni standard - primeren dokaz - tehtanje pošiljk - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nevložitev odgovora na tožbo - poziv za odgovor na tožbo - vročitev poziva za odgovor na tožbo - vročilnica kot javna listina - vročilnica kot dokaz
Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče, saj bi v nasprotnem primeru potrdilo o vročitvi praktično izgubilo svoj pomen. Tožena stranka bi torej v primeru neskladja med navedbo o vsebini pošiljke in dejansko vsebino morala to nemudoma sporočiti sodišču oziroma se z vpogledom v spis prepričati, kaj je s pisanjem, za katerega iz pisemske ovojnice izhaja, da ga je prejela.
Vročilnica je javna listina, za katero velja dokazno pravilo, da dokazuje resničnost dejstva, da je naslovnik sodno pisanje prejel (prvi odstavek 224. člena ZPP). Ta dokaz pa je mogoče ovreči, vendar z višjim dokaznim standardom, ki ga mora doseči oponent.
OZ člen 2, 86, 86/1, 88, 88/1, 929, 929/4, 931, 932, 932/1, 934. ZPP člen 214.
zavarovalna pogodba - življenjsko zavarovanje - zavarovanje na tuj račun - splošni zavarovalni pogoji - izpodbijanje pogodbe - ničnost pogodbenega določila - obveznosti zavarovanca oziroma zavarovalca - prijavna dolžnost - prijava okoliščin, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti - kršitev prijavne dolžnosti - odklonitev plačila zavarovalne vsote - (ne)namerna neresnična prijava ali zamolčanje okoliščin - neprerekana dejstva
Namen prijavne dolžnosti je v tem, da zavarovalnica ve, kolikšen je riziko in da lahko glede na pričakovane nevarnosti uredi pogodbeno razmerje oziroma se odloči, da pogodbe sploh ne bo sklenila.
Zavarovalec je okoliščine v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem namenoma zamolčal. Zavarovalnica življenjskega zavarovanja za primer smrti z njim ne bi sklenila, če bi te podatke razkril.
Zavarovalnica je na podlagi pogodbenih določil zavarovalne pogodbe, glede na to, da je zavarovalec umrl, predno je izvedela za zamolčanje okoliščin, zaradi katerih pogodbe ne bi sklenila, če bi zanje vedela, odklonila plačilo zavarovalnine, ne da bi zahtevala razveljavitev pogodbe. Njeno postopanje je skladno s pogodbeno voljo strank.
varstvo lastninske pravice (lastninska tožba) - izpraznitev in izročitev nepremičnin - lastništvo nepremičnine - domneva lastninske pravice - prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku
Zgolj dejstvo, da je posamezna pravna oseba v stečajnem postopku prijavila izločitveno pravico, ne pomeni, da tožeča stranka ni pravno veljavna lastnica spornih nepremičnin.
denarna kazen zaradi zlorabe pravic - pritožba zoper sklep o denarni kazni - obveznost plačila sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - odmera sodne takse za pritožbo - taksa za postopek o posebnih pritožbah - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrženje ugovora - razlogi za ugovor - omejitev ugovornih razlogov - relevantni ugovorni razlogi - preizkus po uradni dolžnosti
Sodišče je zaradi zlorabe pravnega sredstva kaznovalo oba tožnika, vsakega z 200 EUR denarne kazni.
Tožnika sta zoper plačilni nalog za plačilo takse vložila ugovor, v katerem nista navedla ugovornih razlogov, ki jih kot dopustne določa 34.a člen ZST-1. Sodišče prve stopnje nima pooblastil, po katerih bi o preizkusu ugovornih razlogov odločalo po uradni dolžnosti. Ugovor zato mora vsebovati zakonske razloge, zaradi katerih nosilec obveznosti nasprotuje plačilu sodne takse, torej, da taksna obveznost ni nastala, da je ta že plačana, ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Ker tožnikova vloga teh razlogov ni vsebovala, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo kot nepopolno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00015180
ZKP-UPB8 člen 506, 506/3.. KZ-1-UPB2 člen 61.
izostanek z naroka za preklic pogojne obsodbe - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti
Čeprav je bil obsojen storitve kaznivega dejanja, s katerim si je pridobil veliko premoženjsko korist, in je bil ob njegovi predkaznovanosti tudi v tem pogledu deležen velikega zaupanja s strani sodišča prve stopnje, ko mu je izreklo pogojno obsodbo, pa je nato v daljšem časovnem obdobju izkazal popolnoma ignorantski in nekritičen odnos do sodišča, do kaznivega dejanja, njegovih posledic in do izrečene sankcije opominjevalne narave. V ničemer ni opravičil pričakovanj, ki jih je imelo sodišče ob izrekanju pogojne obsodbe.
ZIZ člen 181, 181/8. ZPP člen 133, 133/1, 139, 139/3, 142, 142/1, 142/3, 142/4, 142/6.
izvršba na nepremičnine - odredba o prodaji na javni dražbi - vročanje - osebno vročanje pravni osebi - nadomestna vročitev - postopek prisilne likvidacije - vročitev gospodarski družbi v likvidaciji - pravna sposobnost - naslov, vpisan v sodnem registru - organizacija sprejemanja sodnih pošiljk
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je dolžniku odredbo o javni dražbi vročalo po določbah, ki urejajo vročanje pravnim osebam, saj je bil dolžnik tudi po začetku likvidacijskega postopka še vedno pravna oseba. Pomembno je dejstvo, da je bil dolžnik v času vročanja obstoječ subjekt s pravno sposobnostjo, zato bi moral storiti vse potrebno, da bi mu bilo mogoče vročiti pisanja na naslovu, ki je naveden kot njegov sedež v sodnem registru.
Obrazloženost odredbe za hišno preiskavo ni mogoče tolmačiti kot način oprave preiskave, temveč kot ključno predpostavko oziroma pogoj za izdajo le-te, realizacija katere pa je pridržana v nadaljevanju organom odkrivanja. (Ne)obrazloženost odredbe, ki je sodna odločba in je kot taka izrecno zapovedana v prvem odstavku člena 215 ZKP, pa je namreč procesni standard, ki ga je sodišče, ki odloča o utemeljenosti zahteve za izločitev, dolžno presojati po standardih, sprejetih v sodni praksi v času odločanja.
Res je sicer, da sta se od izdaje odredbe za hišno preiskavo (8. 4. 1997) pa do danes spreminjali tako procesna zakonodaja glede potrebnega dokaznega standarda za izdajo take odredbe, še bolj pa ustavnopravna sodna praksa, ki je obrazloženost odredbe za hišno preiskavo, upoštevajoč pri tem tudi prakso ESČP zelo jasno zapovedala. Zato se ni strinjati s pritožbo, da ni dopustna primerjava pravnih standardov v različnih obdobjih, če gre za odprto, še nepravnomočno zaključeno kazensko zadevo.
Pogoji za posege v temeljne človekove pravice glede na položaj posameznika v družbi nedvomno zaostrujejo. Vendar pa razlogovanje pritožbe, da bi bilo potrebno tolerirati različne (nižje) standarde za takšne posege, kot je hišna preiskava v različnih obdobjih, lahko nevarno in bi pripeljalo do situacije, da bi bili obdolženci pred sodiščem zgolj zaradi različnih obdobij, v katerih so bila kazniva dejanja storjena, v času sojenja obravnavani različno, torej po različnih standardih, kar bi po prepričanju pritožbenega sodišča lahko vodilo v neenakopravno obravnavanje v odprtih zadevah, še posebej, ker gre za presojo upoštevanja standarda obrazloženosti, ki je procesni, ne pa materialnopravni institut.
napotitev na pravdo - vračunanje daril v dedni delež - razlogi za prekinitev postopka - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža
Zapustničino voljo, da se darilo ne vračuna v dedni delež, je dolžan dokazati dedič, ki jo zatrjuje. Sodedič, ki vračunanje darila zahteva, za vložitev tožbe nima interesa.
Poznejše oporočiteljevo razpolaganje z naklonjeno stvarjo ima za posledico preklic naklonitve te stvari.
KZ-1 člen 186, 186/1. Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog (2014) točka 112.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - proizvodnja in promet z mamili - nedovoljeno gojenje konoplje - konoplja - koncentracija mamila
Po Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog niso prepovedani le ekstrakti konoplje in njena smola, temveč tudi rastlina sáma (skupina II, št. 112). Niti omenjena uredba niti sodna praksa pa ne razlikujeta med stadijem rasti rastline konoplje (potaknjenec, mladika, odrasla rastlina) in posledično koncentracijo THC-ja.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - nenadomestljiva škoda - nujnost izdaje začasne odredbe - odločanje na podlagi dokaznega standarda verjetnosti
V postopku za izdajo začasne odredbe se uporablja dokazni standard verjetnosti, kar je sodišče v celoti upoštevalo že pri navedbi zakonskih določil, pri ugotavljanju verjetnosti obstoja nedenarne terjatve ter pri ugotavljanju verjetnosti obstoja nastanka težko nadomestljive škode.
Ker za izdajo ureditvene začasne odredbe ni podane ene izmed treh kumulativno zahtevanih predpostavk, to je, da težko nadomestljive škode ni mogoče odvrniti drugače kot z izdajo predlagane začasne odredbe, je bil predlog tožnikov za njeno izdajo pravilno zavrnjen.
dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - omejitev dedovanja - institucionalno varstvo - vrednost prejete pomoči - lastnina države - lastnina občin - povrnitev sredstev - zakonita zastavna pravica
Po določbi 128. člena ZD se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. Premoženje, ki postane lastnina Republike Slovenije ali občine, se s sklepom izroči pristojnemu organu Republike Slovenije oziroma pristojnemu organu občine. Sodišče pa lahko odloči, da dedujejo dediči vse zapustnikovo premoženje, če se ti obvežejo povrniti vrednost dane pomoči, do katere bi se po določbah zakona omejilo dedovanje, Republiki Sloveniji oziroma občini. Slednji imata v zavarovanje svoje terjatve zakonito zastavno pravico na stvareh, ki sodijo v zapuščino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00016842
OZ člen 82, 83. ZDPra člen 16. ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 8. ZIZ člen 6, 6/4, 6/4-4, 9, 9/4. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 27, 27-6.
Ker je z razlagalnimi metodami iz 82. člena OZ mogoče jasno opredeliti vsebino spornih pogodbenih določb, niso izpolnjene predpostavke za uporabo obveznega razlagalnega pravila iz 83. člena OZ.
Skladno s prvim odstavkom 16. člena ZDPra se stroški zastopanja državnega pravobranilstva v postopkih pred sodišči in upravnimi organi obračunavajo po tarifi o odvetniških storitvah.
ZPP člen 112, 112/2, 116, 116/1. ZIZ člen 42, 42/2.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - dokazni standard za odločanje o vprašanjih procesne narave - izkaz verjetnosti - pravočasnost vloge - priporočena oddaja na pošto
Za sojenje (sprejemanje vsebinskih odločitev) v pravdi velja dokazni standard prepričanja, ne pa gotovosti. Za odločanje o procesno pravnih vprašanjih pa je dovolj, da stranka dokaže svoje trditve s stopnjo verjetnosti.
Načelo proste presoje dokazov omogoča stranki, da tudi pravočasnost poslane vloge sodišču dokazuje z vsemi dokaznimi sredstvi, saj ZPP ne pozna formalnih dokaznih pravil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00016014
OZ člen 453, 666. ZPP člen 212, 214, 214/2, 337, 337/1. ZIZ člen 41, 41/5.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - vsebina predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine - oznaka verodostojne listine - predložitev verodostojne listine - pravda po ugovoru zoper sklep o izvršbi - verodostojna listina v pravdnem postopku - prevozna pogodba - prodajna pogodba - neprerekana dejstva - trditveno in dokazno breme - zadržanje plačila - napake izpolnitve - izostanek z naroka za glavno obravnavo - ugovor neizpolnjene pogodbe - nedopustne pritožbene novote
Verodostojne listine, na podlagi katere upnik zahteva izvršbo, upniku k predlogu za izvršbo ni treba priložiti, pač pa jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve (peti odstavek 41. člena ZIZ). Šele v primeru dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi (bodisi glede obstoja bodisi glede višine terjatve) mora upnik kot tožnik v pravdnem postopku verodostojno listino, na katero se sklicuje, v podkrepitev svojih navedb tudi predložiti, če želi v postopku uspeti (212. člen ZPP).
Ko je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe natančno zatrjevala in s predloženimi listinami dokazala svojo izpolnitev obveznosti po obeh pravnih podlagah, se toženka ni odzvala, čeprav je trditveno in dokazno breme zatrjevanja napak tožničine izpolnitve prešlo nanjo. V tej fazi postopka bi morala konkretno in natančno navesti, kakšne napake je imela tožničina izpolnitev in kakšne so pomanjkljivosti izdanih računov. Tega ni storila, niti se ni odzvala na vabilo na narok za glavno obravnavo in s tem je smiselno priznala, da so trditve tožnice resnične (214. člen ZPP), zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/5, 12a. ZBPP člen 14. ZUPJS člen 12, 13, 18. ZSVarPre člen 11, 27.
odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - višina mesečnih dohodkov - kreditne obveznosti - potni stroški - nadomestilo za prehrano - ugotavljanje vrednosti premoženja
Po ustaljenih stališčih sodne prakse se kreditne in z njimi povezane obveznosti ne upoštevajo pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, saj je kredit posledica prostovoljne odločitve kreditojemalca.
Pri ugotavljanju dohodkov se ne upoštevajo potni stroški in nadomestila za prehrano.
Določba 27. člena ZSVarPre določa, da je izključena pravica stranke do brezplačne pravne pomoči, če ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. V skladu z 18. členom ZUPJS pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči kot premoženje ne šteje stanovanje do vrednosti 120.000 EUR, stanovanje, v katerem oseba prebiva in ima prijavljeno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja in osebno vozilo do vrednosti 28-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, torej do vrednosti 10.781,40 EUR.