OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00016025
ZOZP člen 18, 18/1. ZPIZ-2 člen 119, 119/3, 190, 190/1, 190a, 193, 193/2. URS člen 155.
nesreča, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - prometna nesreča s smrtnim izidom - družinska pokojnina - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - regresni zahtevek zpiz - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - posredni oškodovanec - sprememba zakonodaje - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - lex specialis
Tožnica s pritožbo neutemeljeno vztraja pri mnenju, da zakonska dikcija „ne glede na omejitve, določene v drugih zakonih“ v drugem odstavku 193. člena ZPIZ-2, izključuje omejitev iz prvega odstavka 18. člena ZOZP in je zato potrebno njenemu tožbenemu zahtevku ugoditi. Materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da 190. in 193. člen ZPIZ-2 v konkretnem primeru ne dajeta podlage za regres izplačane družinske pokojnine, je pravilno. Sodna praksa se je že izrekla, da je pred uveljavitvijo 190.a člena s spremembo ZPIZ-2B4, ki je pričela veljati z dnem 1. 1. 2016, določilo prvega odstavka 18. člena ZOZP predstavljalo lex specialis, saj je urejalo vprašanje povrnitve povzročene škode iz naslova avtomobilskega zavarovanja in ne povrnitve povzročene škode, ki jo v prvem odstavku 190. člena in drugem odstavku 193. člena generalno ureja ZPIZ-2. Iz tega naslova tožnica tako ne more zahtevati več, kot ji daje podlago relevantno določilo 18. člena ZOZP (tj. sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje).
Pritožbeno zatrjevanje, da se je določilo drugega odstavka 193. člena o izključitvi omejitev iz ZOZP pričelo uporabljati že z uveljavitvijo ZPIZ-2 (z dnem 1. 1. 2013), ni pravilno. Dodano besedilo „ne glede na omejitve v drugih zakonih“ v drugem odstavku 193. člena ZPIZ-2 do uvedbe 190.a člena z novelo ZPIZ-2B ni spremenilo razmerja ZOZP nasproti ZPIZ-2, saj ZOZP ureja regresne zahtevke v zvezi z obveznim zavarovanjem v prometu kot posebnim primerom in tako primerjalno z ZPIZ-2, ki ureja tovrstne zahtevke iz več različnih življenjskih situacij, predstavlja specialnejši predpis, kateremu je potrebno dati prednost.
Iz prvega odstavka 18. člena ZOZP izhaja, da so z zavarovanjem avtomobilske odgovornosti kriti tudi odškodninski zahtevki zavoda za sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar se določi v kapitaliziranem znesku glede na preostalo delovno dobo in starost poškodovanca, ki sta potrebni za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Iz določbe je razvidno, da ima na tej podlagi tožeča stranka pravico zahtevati plačilo sorazmernega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v primeru, ko je kot posledica prometne nesreče pri zavarovancu nastopila nezmožnost oziroma zmanjšana zmožnost za delo, ne pa tudi v primeru, ko je zavarovanec tožene stranke s prometnim sredstvom povzročil smrt zavarovane osebe. Samo v primeru invalidnosti zavarovane osebe, torej če sploh obstaja možnost, da bo do izplačila starostne pokojnine prišlo, lahko predstavlja izpad prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za tožečo stranko škodo. Ker v konkretnem primeru škoda iz tega naslova tožnici zaradi smrti zavarovanke ne bo nastala, tožnica od toženke ne more terjati povrnitve sorazmernega dela (izpadlih) prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
denarna kazen zaradi zlorabe pravic - pritožba zoper sklep o denarni kazni - obveznost plačila sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - odmera sodne takse za pritožbo - taksa za postopek o posebnih pritožbah - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrženje ugovora - razlogi za ugovor - omejitev ugovornih razlogov - relevantni ugovorni razlogi - preizkus po uradni dolžnosti
Sodišče je zaradi zlorabe pravnega sredstva kaznovalo oba tožnika, vsakega z 200 EUR denarne kazni.
Tožnika sta zoper plačilni nalog za plačilo takse vložila ugovor, v katerem nista navedla ugovornih razlogov, ki jih kot dopustne določa 34.a člen ZST-1. Sodišče prve stopnje nima pooblastil, po katerih bi o preizkusu ugovornih razlogov odločalo po uradni dolžnosti. Ugovor zato mora vsebovati zakonske razloge, zaradi katerih nosilec obveznosti nasprotuje plačilu sodne takse, torej, da taksna obveznost ni nastala, da je ta že plačana, ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Ker tožnikova vloga teh razlogov ni vsebovala, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo kot nepopolno.
umik tožbe - pravdni stroški po umiku tožbe - obrazložen odgovor na tožbo
V obravnavani zadevi je tožeča stranka tožbo umaknila potem, ko je tožena stranka po pozivu sodišča že vložila odgovor na tožbo. S tem v zvezi so toženi stranki v postopku nastali stroški, za katere je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da jih je na podlagi 158. člena v zvezi s 155. členom ZPP dolžna povrniti tožeča stranka.
KZ-1 člen 186, 186/1. Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog (2014) točka 112.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - proizvodnja in promet z mamili - nedovoljeno gojenje konoplje - konoplja - koncentracija mamila
Po Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog niso prepovedani le ekstrakti konoplje in njena smola, temveč tudi rastlina sáma (skupina II, št. 112). Niti omenjena uredba niti sodna praksa pa ne razlikujeta med stadijem rasti rastline konoplje (potaknjenec, mladika, odrasla rastlina) in posledično koncentracijo THC-ja.
varstvo lastninske pravice (lastninska tožba) - izpraznitev in izročitev nepremičnin - lastništvo nepremičnine - domneva lastninske pravice - prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku
Zgolj dejstvo, da je posamezna pravna oseba v stečajnem postopku prijavila izločitveno pravico, ne pomeni, da tožeča stranka ni pravno veljavna lastnica spornih nepremičnin.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SODSTVO
VSL00015450
OZ člen 336, 336/1, 346, 349, 349/1, 352, 352/1, 352/3, 357, 357/5.
poslovna odškodninska odgovornost - neposlovna odškodninska odgovornost - povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost odvetnika - odgovornost odvetnika zaradi opustitve vložitve pravnega sredstva - zastaranje odškodninske terjatve - ugovor zastaranja - čas, ki je potreben za zastaranje - kdaj začne teči zastaranje - subjektivni zastaralni rok - splošni zastaralni rok - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah - 3-letni zastaralni rok - nevložitev tožbe - umik tožbe - kršitev pogodbene obveznosti - kršitev mandatnega razmerja
Pri neposlovnih odškodninskih terjatvah na splošno velja, da oškodovanec začetka teka zastaralnega roka ne odloži zgolj s tem, da je pasiven, temveč začne zastaranje teči, ko je oškodovanec glede na okoliščine primera mogel ob običajni vestnosti izvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljaviti odškodninski zahtevek (II Ips 163/2015).
Če torej tožeča stranka kar devet let ni zahtevala podrobnega pojasnila odvetnika o vloženi tožbi in poteku postopka ali ni sama opravila poizvedb pri sodišču o tem, zakaj njena zadeva še ni prišla na vrsto za obravnavanje, je tudi sama opustila dolžno skrbnost v zvezi s svojimi pravicami. Ne gre namreč za vprašanje kvalitete odvetniškega zastopanja, česar stranka kot laik ne bi mogla spremljati in nadzirati, temveč za opustitev vložitve tožbe, o čemer se lahko vsaka stranka, tudi če nima pravnega znanja, prepriča neposredno pri sodišču, kjer naj bi bila tožba vložena. Očitek tožene stranke, da bi se vsak povprečno skrben gospodarski subjekt o vložitvi tožbe sam prepričal že prej, je torej po presoji pritožbenega sodišča utemeljen.
Okoliščina redne zaposlitve pri tujem delodajalcu v času trajanja študija je odločilna sprememba, ki je brez dvoma vplivala na izvrševanje pogodbe o štipendiranju. Tudi kršitev obveščanja štipenditorja v ugotovljenih okoliščinah je sankcionirana s prenehanjem štipendijskega razmerja in dolžnostjo vrnitve štipendije.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00015244
KZ-1 člen 92, 92/1, 92/1-5. ZKP člen 522, 522/1, 522/1-2, 522/1-3.
izročitev obdolženca tuji državi - sklep o ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji za izročitev - zastaranje izvršitve kazni - mednarodna pogodba
Pritožba si zmotno razlaga določbo prvega odstavka 7. člena Pogodbe, da se izročitev lahko dovoli samo za tista kazniva dejanja, za katera je po pravu obeh držav zagrožena kazen najmanj enega leta zapora, torej za tista kazniva dejanja, za katera je kot kazen v razponu določena minimalna kazen 1 leto zapora. 7. člen Pogodbe (kazniva dejanja, za katera se izročitev dovoli) namreč določa, da se izročitev zaradi kazenskega pregona dovoli samo za kazniva dejanja, za katera je po pravu države prosilke in tudi po pravu zaprošene države predpisana kazen zapora v trajanju najmanj enega leta ali se lahko izreče varnostni oziroma vzgojni ukrep za dobo, daljšo od enega leta. To pa pomeni, kot je v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje v točkah 1. in 18, da mora biti v obeh državah za kaznivo dejanje, predpisana kazen zapora v trajanju najmanj enega leta in ne zagrožena minimalna kazen 1 leto zapora ali se lahko izreče varnostni oziroma vzgojni ukrep za dobo, daljšo od enega leta.
Zmoten in preuranjen je zaključek, da terjatev za plačilo obsojenki izrečene denarne kazni ni izvršljiva, saj je postopek izvršbe zoper obsojenko še v teku in s sklepom izvršilnega sodišča ni bil ustavljen.
Zastaranje izvršitve izrečene denarne kazni bo nastopilo po šestih letih od pravnomočnosti obsodilne sodbe (5. točka prvega odstavka 92. člena KZ-1), sodišče prve stopnje pa pred ugotovitvijo, da denarne kazni ni mogoče niti prisilno izterjati, ne more odločiti o nadomestni izvršitvi izrečene denarne kazni na način iz prvega odstavka 87. člena KZ-1.
spor zaradi motenja posesti - prekluzivni rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - trditveno breme - prekoračitev trditvene podlage - motenje soposesti - motilno ravnanje - prepovedni tožbeni zahtevek
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da naj bi se izvrševanje tožnikove soposesti na predmetni poti spremenilo iz razloga, ker naj bi od začetka leta 2017 toženec na začetku poti parkirana vozila umaknil šele po prošnjah, čakanju, pregovarjanju in podobnem. V skladu z omenjeno ugotovitvijo motilnega ravnanja ne predstavlja samo dejstvo, da so toženec in njegovi družinski člani na začetek sporne poti parkirali vozila, ampak toženčevo „upiranje“ umiku vozil kljub prošnji tožnika. Vendar pa tožnik s tožbenim zahtevkom ne uveljavlja prepovedi tega (zatrjevanega) spremenjenega toženčevega ravnanja (to je „upiranja“ umiku vozila), ampak prepoved parkiranja. Le-to pa samo za sebe (kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje) ne predstavlja motenja tožnikove (so)posesti na obstoječi poti.
Sodna praksa je sicer zavzela stališče, da najemnik, ki v pravdi nastopa kot tožena stranka in ki na podlagi 597. in 598. člena OZ odklanja plačilo dela najemnine, v primeru, če želi uveljaviti zahtevek za znižanje najemnine, ni dolžan vložiti nasprotne (oblikovalne) tožbe, saj za uveljavitev takšnega upravičenja zadošča ugovor, vendar tožena stranka tovrstnega ugovora ni (pravočasno) podala (prim. VSS sklep III Ips 28/2017).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00016014
OZ člen 453, 666. ZPP člen 212, 214, 214/2, 337, 337/1. ZIZ člen 41, 41/5.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - vsebina predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine - oznaka verodostojne listine - predložitev verodostojne listine - pravda po ugovoru zoper sklep o izvršbi - verodostojna listina v pravdnem postopku - prevozna pogodba - prodajna pogodba - neprerekana dejstva - trditveno in dokazno breme - zadržanje plačila - napake izpolnitve - izostanek z naroka za glavno obravnavo - ugovor neizpolnjene pogodbe - nedopustne pritožbene novote
Verodostojne listine, na podlagi katere upnik zahteva izvršbo, upniku k predlogu za izvršbo ni treba priložiti, pač pa jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve (peti odstavek 41. člena ZIZ). Šele v primeru dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi (bodisi glede obstoja bodisi glede višine terjatve) mora upnik kot tožnik v pravdnem postopku verodostojno listino, na katero se sklicuje, v podkrepitev svojih navedb tudi predložiti, če želi v postopku uspeti (212. člen ZPP).
Ko je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe natančno zatrjevala in s predloženimi listinami dokazala svojo izpolnitev obveznosti po obeh pravnih podlagah, se toženka ni odzvala, čeprav je trditveno in dokazno breme zatrjevanja napak tožničine izpolnitve prešlo nanjo. V tej fazi postopka bi morala konkretno in natančno navesti, kakšne napake je imela tožničina izpolnitev in kakšne so pomanjkljivosti izdanih računov. Tega ni storila, niti se ni odzvala na vabilo na narok za glavno obravnavo in s tem je smiselno priznala, da so trditve tožnice resnične (214. člen ZPP), zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/5, 12a. ZBPP člen 14. ZUPJS člen 12, 13, 18. ZSVarPre člen 11, 27.
odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - višina mesečnih dohodkov - kreditne obveznosti - potni stroški - nadomestilo za prehrano - ugotavljanje vrednosti premoženja
Po ustaljenih stališčih sodne prakse se kreditne in z njimi povezane obveznosti ne upoštevajo pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, saj je kredit posledica prostovoljne odločitve kreditojemalca.
Pri ugotavljanju dohodkov se ne upoštevajo potni stroški in nadomestila za prehrano.
Določba 27. člena ZSVarPre določa, da je izključena pravica stranke do brezplačne pravne pomoči, če ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. V skladu z 18. členom ZUPJS pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči kot premoženje ne šteje stanovanje do vrednosti 120.000 EUR, stanovanje, v katerem oseba prebiva in ima prijavljeno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja in osebno vozilo do vrednosti 28-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, torej do vrednosti 10.781,40 EUR.
Dokazno breme plačila kupnine je na toženi stranki, ki to dejstvo zatrjuje. Tožena stranka je predložila dve listini, ki plačilo kupnine potrjujeta; z listinama skladni sta toženčeva izpoved in izpoved priče. Zaradi uspešnega dokazovanja je dokazno breme (procesno dokazno breme) prešlo na tožečo stranko, ki plačilo zanika.
Izpodbijanje pravne veljavnosti pogodbe je posledica napak pri njeni sklenitvi, razveza pogodbe pa je posledica nepravilnosti, ki so se pojavile v izpolnitveni fazi.
verižna kompenzacija - ponarejen podpis - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - neobstoječa pogodba - kazenska ovadba kot dokaz - javna listina - prosta dokazna ocena
Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec, v imenu drugega brez njegovega pooblastila, pa zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri. Ker soglasje s strani (enega) kompenzacijskega udeleženca za odpust dolga očitno ni bilo podano, pogodba med (vsemi) udeleženci sploh ni nastala.
V konkretnem primeru verižne kompenzacije gre za neobstoječo pogodbo, ki med strankami ni ustvarila nobenih medsebojnih pravic in obveznosti, zato takšne pogodbe niti ni mogoče razdreti.
Kazenska ovadb predstavlja javno listino, ki le v mejah pristojnosti organov za notranje zadeve dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa - torej zgolj sum obstoja kaznivega dejanja in gradiva, ki ga ovadba omenja, ne pa tudi obstoja kaznivega dejanja oziroma njegovih elementov. Kazenska ovadba tudi ne potrjuje resničnosti vseh dejstev, kako je bilo kaznivo dejanje storjeno, vendar glede obstoja teh dejstev predstavlja dokaz, ki je v pravdnem postopku podvržen prosti dokazni oceni.
sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - stroški postopka - naključje - javnopravno razmerje
Uspeh stranke s pravnim sredstvom v postopku za izterjavo neplačane takse, nima nobene povezave s siceršnjim uspehom strank v (izvršilnem) postopku, saj gre tu za razmerje med sodiščem in taksnim zavezancem in ne med strankama postopka. Zato ni podlage, da bi sodišče stroške upnika, ki jih je ta imel s pritožbo in ugovorom v postopku ugotavljanja izpolnitve in obstoja taksne obveznosti, naložilo v plačilo dolžniku, četudi sta bili pravni sredstvi upnika in z njima nastali stroški za nadaljevanje postopka potrebni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00015518
ZFPPIPP člen 151, 151/3, 152, 152/1, 240. ZPP člen 207, 207/3. ZIZ člen 270, 271.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - predhodni stečajni postopek - začasna odredba v stečaju - začasna odredba proti stečajnemu dolžniku - trajanje začasne odredbe - prenehanje začasne odredbe - pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave - prepoved prodaje nepremičnine - soglasje k prodaji nepremičnine
Iz zakonske določbe, da se začasna odredba izda v korist vseh upnikov do stečajnega dolžnika jasno izhaja, da po začetku stečajnega postopka začasna odredba preneha, oziroma da preneha tudi v primeru, če se stečajni postopek ne bo začel zaradi pravnomočno potrjene prisilne poravnave.
Neutemeljeno je stališče dolžnika, da začasna odredba izdana v predhodnem stečajnem postopku na podlagi 240. člena ZFPPIPP, preneha v primeru začetega postopka prisilne poravnave že zaradi zakonskih posledic začetka postopka prisilne poravnave, ter da zato prekinitev predhodnega stečajnega postopka po prvem odstavku 152. člena ZFPPIPP, ni ovira za razveljavitev ali spremembo začasne odredbe v postopku, v katerem sodišče ne odloča o prisilni poravnavi.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00016006
OZ člen 59, 59/2. ZZK-1 člen 33, 33/2, 38, 38/2. ZKZ člen 22, 22/1, 22/2, 22/3, 22/5.
pričakovana lastninska pravica - razpolagalni in zavezovalni pravi posel - overjeno zemljiškoknjižno dovolilo - veljavna sklenitev prodajne pogodbe za kmetijsko zemljišče - kmetijsko zemljišče - pravni promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - odobritev upravnega organa kot odložni pogoj
Pričakovana lastninska pravica, kot pravni standard, je varovana v primeru, ko je njena zemljiškoknjižna pridobitev mogoča neposredno na podlagi „perfektnega“ zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla, torej ko pridobitelj že ima, poleg veljavnega zavezovalnega pravnega posla, overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, le vknjižil se še ni. Širitev razlage tega pravnega standarda izven sprejetih okvirjev (do česar lahko pride npr. s tem, da se „podeli“ razpolagalnemu pravnemu poslu veljavnost za nazaj, kot je bilo to v konkretni zadevi) ni sprejemljiva, saj bi lahko privedla do prevelike oddaljitve od zakonskih pravil o prenosu lastninske pravice, v skrajnih primerih pa tudi „odprla vrata“ zlorabam.
napotitev na pravdo - vračunanje daril v dedni delež - razlogi za prekinitev postopka - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža
Zapustničino voljo, da se darilo ne vračuna v dedni delež, je dolžan dokazati dedič, ki jo zatrjuje. Sodedič, ki vračunanje darila zahteva, za vložitev tožbe nima interesa.
Poznejše oporočiteljevo razpolaganje z naklonjeno stvarjo ima za posledico preklic naklonitve te stvari.