Sodna praksa je sicer zavzela stališče, da najemnik, ki v pravdi nastopa kot tožena stranka in ki na podlagi 597. in 598. člena OZ odklanja plačilo dela najemnine, v primeru, če želi uveljaviti zahtevek za znižanje najemnine, ni dolžan vložiti nasprotne (oblikovalne) tožbe, saj za uveljavitev takšnega upravičenja zadošča ugovor, vendar tožena stranka tovrstnega ugovora ni (pravočasno) podala (prim. VSS sklep III Ips 28/2017).
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/5, 12a. ZBPP člen 14. ZUPJS člen 12, 13, 18. ZSVarPre člen 11, 27.
odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - višina mesečnih dohodkov - kreditne obveznosti - potni stroški - nadomestilo za prehrano - ugotavljanje vrednosti premoženja
Po ustaljenih stališčih sodne prakse se kreditne in z njimi povezane obveznosti ne upoštevajo pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, saj je kredit posledica prostovoljne odločitve kreditojemalca.
Pri ugotavljanju dohodkov se ne upoštevajo potni stroški in nadomestila za prehrano.
Določba 27. člena ZSVarPre določa, da je izključena pravica stranke do brezplačne pravne pomoči, če ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. V skladu z 18. členom ZUPJS pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči kot premoženje ne šteje stanovanje do vrednosti 120.000 EUR, stanovanje, v katerem oseba prebiva in ima prijavljeno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja in osebno vozilo do vrednosti 28-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, torej do vrednosti 10.781,40 EUR.
spor zaradi motenja posesti - prekluzivni rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - trditveno breme - prekoračitev trditvene podlage - motenje soposesti - motilno ravnanje - prepovedni tožbeni zahtevek
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da naj bi se izvrševanje tožnikove soposesti na predmetni poti spremenilo iz razloga, ker naj bi od začetka leta 2017 toženec na začetku poti parkirana vozila umaknil šele po prošnjah, čakanju, pregovarjanju in podobnem. V skladu z omenjeno ugotovitvijo motilnega ravnanja ne predstavlja samo dejstvo, da so toženec in njegovi družinski člani na začetek sporne poti parkirali vozila, ampak toženčevo „upiranje“ umiku vozil kljub prošnji tožnika. Vendar pa tožnik s tožbenim zahtevkom ne uveljavlja prepovedi tega (zatrjevanega) spremenjenega toženčevega ravnanja (to je „upiranja“ umiku vozila), ampak prepoved parkiranja. Le-to pa samo za sebe (kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje) ne predstavlja motenja tožnikove (so)posesti na obstoječi poti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00016014
OZ člen 453, 666. ZPP člen 212, 214, 214/2, 337, 337/1. ZIZ člen 41, 41/5.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - vsebina predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine - oznaka verodostojne listine - predložitev verodostojne listine - pravda po ugovoru zoper sklep o izvršbi - verodostojna listina v pravdnem postopku - prevozna pogodba - prodajna pogodba - neprerekana dejstva - trditveno in dokazno breme - zadržanje plačila - napake izpolnitve - izostanek z naroka za glavno obravnavo - ugovor neizpolnjene pogodbe - nedopustne pritožbene novote
Verodostojne listine, na podlagi katere upnik zahteva izvršbo, upniku k predlogu za izvršbo ni treba priložiti, pač pa jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve (peti odstavek 41. člena ZIZ). Šele v primeru dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi (bodisi glede obstoja bodisi glede višine terjatve) mora upnik kot tožnik v pravdnem postopku verodostojno listino, na katero se sklicuje, v podkrepitev svojih navedb tudi predložiti, če želi v postopku uspeti (212. člen ZPP).
Ko je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe natančno zatrjevala in s predloženimi listinami dokazala svojo izpolnitev obveznosti po obeh pravnih podlagah, se toženka ni odzvala, čeprav je trditveno in dokazno breme zatrjevanja napak tožničine izpolnitve prešlo nanjo. V tej fazi postopka bi morala konkretno in natančno navesti, kakšne napake je imela tožničina izpolnitev in kakšne so pomanjkljivosti izdanih računov. Tega ni storila, niti se ni odzvala na vabilo na narok za glavno obravnavo in s tem je smiselno priznala, da so trditve tožnice resnične (214. člen ZPP), zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen.
vročanje pisanj - obvestilo o vročitvi - vročilnica - nadomestna vročitev - osebna vročitev - obvestilo o poskusu vročitve - vsebina vročilnice - potrdilo o vročitvi - pravica do sodelovanja v postopku - več potrdil o vročitvi pisanja - pravica do izjave v postopku
Pritožbeno sodišče je v konkretnem primeru sledilo pojasnilom pritožnice in v dvomu, katero od dveh potrdil o vročitvi naj šteje za relevantno, odločilo, da je zaradi pravice pritožnice, da se pravočasno seznani s sodnim pisanjem, treba upoštevati vročitev, ki jo izkazuje podpisana vročilnica, čeprav gre časovno za poznejšo vročitev od vročitve, ki jo potrjuje obvestilo sodišču o vročitvi istega sklepa in ki je bila opravljena na način iz drugega odstavka 141. člena ZPP. Pri odločitvi pa je upoštevalo tudi stališče, da bi imelo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru glede na dejstvo, da imata tožeča in tožena stranka isti poslovni naslov, kar že samo po sebi narekuje večjo previdnost pri vročanju, tudi sicer podlago za osebno vročanje pisanj po 142. členu ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL00015430
KZ-1 člen 90, 90/1, 196, 196/1, 196/2. ZKP člen 357, 357-4, 372, 372-3. ZPIZ-1 člen 39, 39/4, 191, 192, 192/1.
kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost - kršitev temeljnih pravic delavcev - prepovedana posledica - prispevki za socialno varnost - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - obračun in plačilo prispevkov - zavarovalna doba - pogoj plačila prispevkov - pokojninska doba - upoštevanje obdobij, za katera so bili obračunani prispevki - pokojninska osnova - izguba pravice - neplačilo prispevka - pravica do plače - bruto plača - pravna opredelitev kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona
Delavcem se v pokojninsko dobo štejejo tudi obdobja, v katerih je delodajalec prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje obračunal od zavarovančeve (delavčeve) plače, čeprav jih ni plačal (prvi odstavek 192. člena ZPIZ-1).
Neplačilo obračunanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ima lahko za posledico odvzem pravice, da se delavcem bruto plača v očitanem obdobju upošteva v izračun pokojninske osnove (četrti odstavek 39. člena ZPIZ-1).
Neplačilo obračunanih prispevkov za socialno varnost ima lahko za posledico omejitev delavca za pravico do bruto plače (42. člen ZDR in 8. člen ZPIZ-1), kar predstavlja prepovedano posledico iz prvega odstavka 196. člena KZ-1.
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - nujnost izdaje začasne odredbe
Bistvo tako imenovanih regulacijskih začasnih odredb v družinskih postopkih, katerih izdajo omogoča prvi odstavek 411. člena ZPP, je, da se z njimi začasno uredi izjemen položaj, v katerem je varstvo otrok(a) tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe. Izdaja začasne odredbe v tovrstnih postopkih je torej omejena le na nujne – izjemne primere (v katerih bi lahko prišlo do nesorazmerno težko popravljive škode ali nasilja), ne more in ne sme pa biti nadomestilo rednega sodnega varstva.
odškodninska odgovornost imetnika živali - odgovornost za domačo žival - ugriz psa - potrebno varstvo in nadzorstvo - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina
Toženec (imetnik psa in vzreditelj šarplanincev) je bil tisti, ki je tožnika povabil na posestvo, znotraj ograde, in je odprl vrata v gospodarsko poslopje, v katerem je bila neprivezana psica z mladiči. Ob teh ugotovitvah je povsem pravno nepomembno, da je bil tudi tožnik vzreditelj šarplanincev in je poznal pasmo.
Določba o pritožbenem roku (333. člen ZPP oziroma 81. člen ZPP-E) po prepričanju pritožbenega sodišča spada v postopek pred sodiščem druge stopnje, čeprav 333. člen ZPP ni izrecno omenjen med tistimi izjemami, ki se uporabljajo ne glede na čas začetka pravdnega postopka (drugi odstavek 125. člena ZPP-E).
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00017921
ZP-1 člen 25, 123, 123/1, 123/2, 137, 137/2, 137/4, 137/5, 184. ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 58, 58/8. ZCes-1 člen 6, 6/4.
postopek o prekršku - odvzem predmetov - fakultativni odvzem predmetov - lastnik vozila - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - pravica do izjave v postopku - otrok, mlajši od 14 let kot storilec
Sodišče prve stopnje je poseglo v ustavno pravico lastnika vozila do izjave, saj je odločilo o odvzemu njegovega predmeta, ne da bi ga sploh zaslišalo.
Ker izpodbijani sklep, ko ugotavlja obstoj razlogov splošne varnosti, niti ne omenja, na kateri prometni površini, kdaj ter v kakšnih okoliščinah je otrok uporabljal (v prisotnosti dedka) zaseženo motorno vozilo, pritožbenih navedb lastnika (da je bilo to v soboto zvečer na velikem praznem parkirišču) ni mogoče preizkusiti.
motenje posesti - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev odločbe
Izrek sklepa, iz katerega izhaja, da je sodišče zahtevku obeh tožnikov v delu glede vzpostavitve prejšnjega stanja na določeni nepremičnini ugodilo, v preostalem delu pa zavrnilo, nasprotuje navedenim razlogom sklepa, iz katerih izhaja, da je bil zahtevek prvega tožnika v celoti zavrnjen. Tako je med izrekom in obrazložitvijo sklepa podano neskladje, zaradi česar sklepa ni mogoče preizkusiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00017739
URS člen 26, 70, 70/1. OZ člen 132, 352, 352/1. ZPP člen 286, 286a.
odškodninska odgovornost občine - protipravno ravnanje občinskega upravnega organa - kvalificirana protipravnost - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - zastaranje odškodninske terjatve - materialnopravni ugovor - prekluzija ugovora zastaranja - sukcesivno nastajajoča škoda - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - vedenje o nastanku škode - zapadlost odškodninske terjatve
Prekluzija, ki jo ureja 286. člen ZPP, se nanaša le na nova dejstva in dokaze, ne pa na materialnopravni ugovor oziroma pravna naziranja strank v postopku. Ugovor zastaranja je materialnopravni ugovor, ki ga je mogoče uveljavljati do konca postopka na prvi stopnji ob pogoju, da so v smislu 286. in 286.a člena ZPP pravočasno navedena vsa odločilna dejstva, na podlagi katerih je mogoč zaključek o zastaranju terjatve, pri čemer ni odločilno, ali je posamezna takšna dejstva navedla tožena stranka, ki se na zastaranje sklicuje, ali tožeča stranka.
Zastaranje terjatve za povrnitev sukcesivno nastajajoče premoženjske škode začne teči, ko oškodovanec (tožeča stranka) izve za storilca in začetek nastanka take škode.
Pravočasno uveljavljanje povrnitve prve sukcesivno nastajajoče škode pretrga zastaranje in je zato mogoče uveljavljati tudi povrnitev nadaljnjih škod. Če pa oškodovanec zamudi zastaralni rok za uveljavljanje prvega zahtevka, je zastarala celotna terjatev.
Ker OZ veže zapadlost odškodninske terjatve in začetek zastaralnega roka na nastanek škode, ne pa na pravnomočnost odločitve o odškodninskem temelju, tožničine navedbe, da je lahko odškodnino uveljavljala oziroma, da je lahko začel teči zastaralni rok šele po njeni seznanitvi z odločbo Upravnega sodišča RS, s katero sta bili odločbi tožene stranke pravnomočno odpravljeni, niso utemeljene.
ZPP člen 421, 421/1. ZZZDR člen 129, 129a. ZIZ člen 272.
začasna odredba o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo - preživnina za mladoletnega otroka - potrebe otroka - ogroženost otrokovega preživljanja
Preživnina, določena z začasno odredbo, je določena po drugačnih kriterijih od tistih, ki jih sodišče uporabi ob ugotovitvi utemeljenosti zahtevka s sodbo po izvedbi celotnega dokaznega postopka. Izkazati je treba verjetnost, da roditelj krši svojo preživninsko obveznost in da je nujno preživljanje otroka ogroženo.
sankcija za prekršek - stranska sankcija - odvzem predmeta - odvzem vozila tretji osebi
Lastnica vozila (mati obdolženega mladoletnika) v postopku ni zatrjevala, da bi zaradi odvzema utrpela kakršnekoli neugodnosti, temveč ravno nasprotno, da gre za vozilo, ki ga dejansko uporablja samo obdolženi mladoletnik.
Lastnica vozila - mopeda je vedoma v uporabo obdolženemu mladoletniku izročila predelan moped ponovno po tem, ko je bil le ta že zasežen in nato vrnjen. Prepričljivo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da gre za moped, ki je nevaren tako za voznika kot druge udeležence v prometu oziroma za varnost v cestnem prometu. Tveganju, da bo z istim vozilom obdolženec še ponavljal prekrške se je mogoče izogniti le z odvzemom vozila.
Ker je po prepričanju prvostopnega sodišča tako izdana odredba z dne 8. 4. 1997 zaradi neobrazloženosti vsebinsko prazna, pa slednje pomeni kršitev zakonske določbe glede obvezne obrazloženosti in posledično tudi kršitev ustavno določene človekove pravice glede nezakonitosti izvedenih dokazov, zato je sklenilo, da se sodna odločba na dokaze, ki so pridobljeni z opravo hišne preiskave, ki je temeljila na neobrazloženi odredbi za izdajo le-te, kot tudi na dokaze, ki izvirajo iz teh nedovoljenih dokazov, ne sme opreti, zaradi česar je obrambi ugodilo in iz spisovnega gradiva izločilo dokaze tako, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa. Hišna preiskava je namreč formalno procesno dejanje, ki ga ob strogo določenih predpostavkah (člen 214 ZKP) lahko odredi le preiskovalni sodnik, saj se s takšno preiskavo posega v nedotakljivost stanovanja posameznika. Te ključne predpostavke pa so obstoj predpisanega dokaznega standarda in obrazloženost le-tega v izdani odredbi, pri čemer pa iz določbe člena 218 ZKP izhaja podroben način opravljanja hišne preiskave, ravnanje v nasprotju s to določbo pa sicer ima lahko za posledico, da se sodna odločba ne sme opreti na dokaze, ki so pridobljeni s tako preiskavo. Povedano pomeni, da obrazloženost odredbe za hišno preiskavo ni mogoče tolmačiti kot način oprave preiskave, temveč kot ključno predpostavko oziroma pogoj za izdajo le-te, realizacija katere pa je pridržana v nadaljevanju organom odkrivanja. Res je sicer, da sta se od izdaje odredbe za hišno preiskavo (8. 4. 1997) pa do danes spreminjali tako procesna zakonodaja glede potrebnega dokaznega standarda za izdajo take odredbe, še bolj pa ustavnopravna sodna praksa, ki je obrazloženost odredbe za hišno preiskavo, upoštevajoč pri tem tudi prakso ESČP zelo jasno zapovedala. Vendar pa razlogovanje pritožbe, da bi bilo potrebno tolerirati različne (nižje) standarde za takšne posege, kot je hišna preiskava v različnih obdobjih, lahko nevarno in bi pripeljalo do situacije, da bi bili obdolženci pred sodiščem zgolj zaradi različnih obdobij, v katerih so bila kazniva dejanja storjena, v času sojenja obravnavani različno, torej po različnih standardih, kar bi po prepričanju pritožbenega sodišča lahko vodilo v neenakopravno obravnavanje v odprtih zadevah, še posebej, ker gre za presojo upoštevanja standarda obrazloženosti, ki je procesni, ne pa materialnopravni institut.
KZ-1 člen 186, 186/1. Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog (2014) točka 112.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - proizvodnja in promet z mamili - nedovoljeno gojenje konoplje - konoplja - koncentracija mamila
Po Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog niso prepovedani le ekstrakti konoplje in njena smola, temveč tudi rastlina sáma (skupina II, št. 112). Niti omenjena uredba niti sodna praksa pa ne razlikujeta med stadijem rasti rastline konoplje (potaknjenec, mladika, odrasla rastlina) in posledično koncentracijo THC-ja.
Obrazloženost odredbe za hišno preiskavo ni mogoče tolmačiti kot način oprave preiskave, temveč kot ključno predpostavko oziroma pogoj za izdajo le-te, realizacija katere pa je pridržana v nadaljevanju organom odkrivanja. (Ne)obrazloženost odredbe, ki je sodna odločba in je kot taka izrecno zapovedana v prvem odstavku člena 215 ZKP, pa je namreč procesni standard, ki ga je sodišče, ki odloča o utemeljenosti zahteve za izločitev, dolžno presojati po standardih, sprejetih v sodni praksi v času odločanja.
Res je sicer, da sta se od izdaje odredbe za hišno preiskavo (8. 4. 1997) pa do danes spreminjali tako procesna zakonodaja glede potrebnega dokaznega standarda za izdajo take odredbe, še bolj pa ustavnopravna sodna praksa, ki je obrazloženost odredbe za hišno preiskavo, upoštevajoč pri tem tudi prakso ESČP zelo jasno zapovedala. Zato se ni strinjati s pritožbo, da ni dopustna primerjava pravnih standardov v različnih obdobjih, če gre za odprto, še nepravnomočno zaključeno kazensko zadevo.
Pogoji za posege v temeljne človekove pravice glede na položaj posameznika v družbi nedvomno zaostrujejo. Vendar pa razlogovanje pritožbe, da bi bilo potrebno tolerirati različne (nižje) standarde za takšne posege, kot je hišna preiskava v različnih obdobjih, lahko nevarno in bi pripeljalo do situacije, da bi bili obdolženci pred sodiščem zgolj zaradi različnih obdobij, v katerih so bila kazniva dejanja storjena, v času sojenja obravnavani različno, torej po različnih standardih, kar bi po prepričanju pritožbenega sodišča lahko vodilo v neenakopravno obravnavanje v odprtih zadevah, še posebej, ker gre za presojo upoštevanja standarda obrazloženosti, ki je procesni, ne pa materialnopravni institut.
ZP-1 člen 14, 14/1,14/2, 15, 15/1, 15/2, 15a, 15a/1, 62a, 62a/1, 62a/1-2, 136, 136/1, 136/1-1. ZVPNPP člen 5, 5/1, 5/1-1, 15, 15/1, 15/1-1, 15/2. ZGD-1 člen 32, 32/1, 32/2.
zakonski znaki prekrška - odločba o prekršku - zahteva za sodno varstvo - odgovorna oseba - direktor kot zastopnik pravne osebe - zavajajoča poslovna praksa - zavajajoče dejanje
Iz izreka odločbe o prekršku je razvidno, da je odgovorna oseba neposredni storilec prekrška; direktor B. B. ima status odgovorne osebe po prvem odstavku 15. člena ZP-1, ker je storil prepovedano ravnanje pri opravljanju svojega dela, ko je pri vodenju poslovanja pravne osebe uporabil zavajajočo poslovno prakso z zavajajočim ravnanjem v razmerju do potrošnikov, katerim je bilo pisanje poslano iz pridobitnih namenov.
Med obveznosti funkcije direktorja sodi tudi izpolnjevanje zakonskih obveznosti in skrb za zakonitost poslovanja pravne osebe, torej dolžnost poznati veljavno zakonodajo, ki prepoveduje nepoštene poslovne prakse v odnosu do potrošnikov. Pri vodenju poslovanja pravne osebe je prav direktor tista oseba, ki oblikuje poslovno politiko oziroma poslovne prakse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00016321
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/2, 17, 17/1, 17/1-c, 18, 18/1, 19, 19-1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/3. ZTFI člen 21, 238, 238/2. ZPP člen 29.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - potrošniška pogodba - finančne storitve - predhodno vprašanje Sodišču Evropske unije - odvisni borznoposredniški zastopnik
Pogoje, pod katerimi morajo sodišča držav članic zadevo predložiti Sodišču Evropske unije, ureja tretji odstavek 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Opustitev dolžnosti predložitve zadeve mora biti skladna s sodno prakso Sodišča Evropske unije, izoblikovano glede tretjega odstavka 267. člena PDEU. Po njej morajo sodišča, kadar se pred njimi postavi vprašanje razlage prava Evropske unije, izpolniti svojo dolžnost, da Sodišču Evropske unije predložijo vprašanje, razen če se ugotovi: 1) da vprašanje ni upoštevno, pri čemer je nacionalno sodišče tisto, ki presodi o upoštevnosti vprašanja, 2) da je upoštevna določba že bila predmet razlage Sodišča Evropske unije, ali 3) da se pravilna uporaba prava Evropske unije ponuja tako očitno, da ne pušča prostora za noben razumen dvom.
Sodišče Evropske unije je tako večkrat razsodilo, da se člen 17(1) Uredbe uporabi, če so izpolnjeni trije pogoji: 1) da je pogodbena stranka potrošnik, ki ravna z namenom, za kateri se šteje, da je zunaj njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti, 2) da je bila pogodba med potrošnikom in subjektom, ki dejavnost opravlja poklicno ali pridobitno, dejansko sklenjena in 3) da ta pogodba spada v eno od kategorij iz točk (a) do (c) člena 17(1). Prav tako je pojasnilo, da se razen nekaterih pogodb o prevozu, ki so s členom 17(3) izrecno izključene s področja uporabe pravil o pristojnosti na področju potrošniških pogodb, 1(c) odstavek 17. člena Uredbe nanaša na vse pogodbe, ne glede na njihov predmet, če jih je sklenil potrošnik s trgovcem in če spadajo v okvir gospodarske ali poklicne dejavnosti tega trgovca.
Med tožnico in tretjo toženko sklenjene pogodbe o upravljanju z depoziti izpolnjujejo vse pogoje, ki jih Uredba določa za uporabo pravil o pristojnosti za potrošniške pogodbe. Pritožnika tako izrecno priznavata, da je tožnica pogodbe sklenila izven svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti, v postopku pa tudi ni bilo sporno, da je tretja toženka svojo gospodarsko dejavnost opravljala oziroma usmerjala v Republiko Slovenijo, kjer so bile pogodbe sklenjene (člen 17(1)(c) Uredbe).
ZDZdr člen 39, 47, 47/1, 47/2, 47/3, 53, 64, 64/3. ZPP člen 329, 329/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/-14.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - izvedba dokaza z izvedencem - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - pisni odpravek sklepa - kršitev pravice do izjave v postopku - razlogi sklepa - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - pritožbeni rok - pravica do pritožbe
Sodišče je pritožnici v celoti omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov ter jo je ob podajanju izvida in mnenja izvedenke napotilo iz prostora za zaslišanje. Pisnega odpravka sklepa, da se ji v celoti omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov, sprejetega na naroku, ni izdalo, odločitev ni povzeta v izreku izpodbijanega sklepa, pa tudi obrazložitev, zakaj je pritožnici v celoti omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov, je izostala. S tem je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.