KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL00015430
KZ-1 člen 90, 90/1, 196, 196/1, 196/2. ZKP člen 357, 357-4, 372, 372-3. ZPIZ-1 člen 39, 39/4, 191, 192, 192/1.
kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost - kršitev temeljnih pravic delavcev - prepovedana posledica - prispevki za socialno varnost - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - obračun in plačilo prispevkov - zavarovalna doba - pogoj plačila prispevkov - pokojninska doba - upoštevanje obdobij, za katera so bili obračunani prispevki - pokojninska osnova - izguba pravice - neplačilo prispevka - pravica do plače - bruto plača - pravna opredelitev kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona
Delavcem se v pokojninsko dobo štejejo tudi obdobja, v katerih je delodajalec prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje obračunal od zavarovančeve (delavčeve) plače, čeprav jih ni plačal (prvi odstavek 192. člena ZPIZ-1).
Neplačilo obračunanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ima lahko za posledico odvzem pravice, da se delavcem bruto plača v očitanem obdobju upošteva v izračun pokojninske osnove (četrti odstavek 39. člena ZPIZ-1).
Neplačilo obračunanih prispevkov za socialno varnost ima lahko za posledico omejitev delavca za pravico do bruto plače (42. člen ZDR in 8. člen ZPIZ-1), kar predstavlja prepovedano posledico iz prvega odstavka 196. člena KZ-1.
vročanje pisanj - obvestilo o vročitvi - vročilnica - nadomestna vročitev - osebna vročitev - obvestilo o poskusu vročitve - vsebina vročilnice - potrdilo o vročitvi - pravica do sodelovanja v postopku - več potrdil o vročitvi pisanja - pravica do izjave v postopku
Pritožbeno sodišče je v konkretnem primeru sledilo pojasnilom pritožnice in v dvomu, katero od dveh potrdil o vročitvi naj šteje za relevantno, odločilo, da je zaradi pravice pritožnice, da se pravočasno seznani s sodnim pisanjem, treba upoštevati vročitev, ki jo izkazuje podpisana vročilnica, čeprav gre časovno za poznejšo vročitev od vročitve, ki jo potrjuje obvestilo sodišču o vročitvi istega sklepa in ki je bila opravljena na način iz drugega odstavka 141. člena ZPP. Pri odločitvi pa je upoštevalo tudi stališče, da bi imelo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru glede na dejstvo, da imata tožeča in tožena stranka isti poslovni naslov, kar že samo po sebi narekuje večjo previdnost pri vročanju, tudi sicer podlago za osebno vročanje pisanj po 142. členu ZPP.
napotitev na pravdo - vračunanje daril v dedni delež - razlogi za prekinitev postopka - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža
Zapustničino voljo, da se darilo ne vračuna v dedni delež, je dolžan dokazati dedič, ki jo zatrjuje. Sodedič, ki vračunanje darila zahteva, za vložitev tožbe nima interesa.
Poznejše oporočiteljevo razpolaganje z naklonjeno stvarjo ima za posledico preklic naklonitve te stvari.
stiki z otrokom - izvršitev odločbe o osebnih stikih - odlog izvršbe - bolezen otroka
Pritožnica si zmotno razlaga vsebino izvršilnega naslova, ki ga razume v smislu, kot da bi bilo v izvršilnem naslovu odločeno o terjatvi (na eni in obveznosti na drugi strani), torej v smislu obligacijske pravice v ožjem smislu. Sodna poravnava, v kateri sodišče določi režim izvajanja stikov, ne pomeni izvršilnega naslova, s katerim bi bila prisojena terjatev oziroma naložena obveznost. Pri tem izvršilnem naslovu gre za izvrševanje pravice.
Vprašanje učenja pri upniku je mogoče rešiti drugače kot tako, da se stike odloži.
Če zaradi bolezni posameznega stika ni utemeljeno izvesti, saj siliti otroka k stikom v bolezenskem stanju ne bi bilo v skladu z maksimalno koristjo otroka, ni nobenega razloga, da se ga ne izvede kasneje, ko okoliščine primera to omogočijo.
izpolnitev obveznosti - vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja izpolnitve - več istovrstnih obveznosti med istimi osebami - dolžnikova izjava o vračunavanju
Kadar dolžnik ob plačilu ne navede ustrezno, katero od več obveznosti je plačal, se plačilo uporabi za izpolnitev obveznosti po vrstnem redu, kot je katera zapadla v izpolnitev (drugi odstavek 287. člena OZ). Ker toženec (obstoja) starejših terjatev ni prerekal, je tožnica utemeljeno najprej poračunala starejše terjatve in nato (del) iz spornega računa.
Obrazloženost odredbe za hišno preiskavo ni mogoče tolmačiti kot način oprave preiskave, temveč kot ključno predpostavko oziroma pogoj za izdajo le-te, realizacija katere pa je pridržana v nadaljevanju organom odkrivanja. (Ne)obrazloženost odredbe, ki je sodna odločba in je kot taka izrecno zapovedana v prvem odstavku člena 215 ZKP, pa je namreč procesni standard, ki ga je sodišče, ki odloča o utemeljenosti zahteve za izločitev, dolžno presojati po standardih, sprejetih v sodni praksi v času odločanja.
Res je sicer, da sta se od izdaje odredbe za hišno preiskavo (8. 4. 1997) pa do danes spreminjali tako procesna zakonodaja glede potrebnega dokaznega standarda za izdajo take odredbe, še bolj pa ustavnopravna sodna praksa, ki je obrazloženost odredbe za hišno preiskavo, upoštevajoč pri tem tudi prakso ESČP zelo jasno zapovedala. Zato se ni strinjati s pritožbo, da ni dopustna primerjava pravnih standardov v različnih obdobjih, če gre za odprto, še nepravnomočno zaključeno kazensko zadevo.
Pogoji za posege v temeljne človekove pravice glede na položaj posameznika v družbi nedvomno zaostrujejo. Vendar pa razlogovanje pritožbe, da bi bilo potrebno tolerirati različne (nižje) standarde za takšne posege, kot je hišna preiskava v različnih obdobjih, lahko nevarno in bi pripeljalo do situacije, da bi bili obdolženci pred sodiščem zgolj zaradi različnih obdobij, v katerih so bila kazniva dejanja storjena, v času sojenja obravnavani različno, torej po različnih standardih, kar bi po prepričanju pritožbenega sodišča lahko vodilo v neenakopravno obravnavanje v odprtih zadevah, še posebej, ker gre za presojo upoštevanja standarda obrazloženosti, ki je procesni, ne pa materialnopravni institut.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - nenadomestljiva škoda - nujnost izdaje začasne odredbe - odločanje na podlagi dokaznega standarda verjetnosti
V postopku za izdajo začasne odredbe se uporablja dokazni standard verjetnosti, kar je sodišče v celoti upoštevalo že pri navedbi zakonskih določil, pri ugotavljanju verjetnosti obstoja nedenarne terjatve ter pri ugotavljanju verjetnosti obstoja nastanka težko nadomestljive škode.
Ker za izdajo ureditvene začasne odredbe ni podane ene izmed treh kumulativno zahtevanih predpostavk, to je, da težko nadomestljive škode ni mogoče odvrniti drugače kot z izdajo predlagane začasne odredbe, je bil predlog tožnikov za njeno izdajo pravilno zavrnjen.
denarna kazen zaradi zlorabe pravic - pritožba zoper sklep o denarni kazni - obveznost plačila sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - odmera sodne takse za pritožbo - taksa za postopek o posebnih pritožbah - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrženje ugovora - razlogi za ugovor - omejitev ugovornih razlogov - relevantni ugovorni razlogi - preizkus po uradni dolžnosti
Sodišče je zaradi zlorabe pravnega sredstva kaznovalo oba tožnika, vsakega z 200 EUR denarne kazni.
Tožnika sta zoper plačilni nalog za plačilo takse vložila ugovor, v katerem nista navedla ugovornih razlogov, ki jih kot dopustne določa 34.a člen ZST-1. Sodišče prve stopnje nima pooblastil, po katerih bi o preizkusu ugovornih razlogov odločalo po uradni dolžnosti. Ugovor zato mora vsebovati zakonske razloge, zaradi katerih nosilec obveznosti nasprotuje plačilu sodne takse, torej, da taksna obveznost ni nastala, da je ta že plačana, ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Ker tožnikova vloga teh razlogov ni vsebovala, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo kot nepopolno.
Takšnega postopanja obdolženega S.H., ki gre v smeri obrambe, torej silobrana, pa sodišče prve stopnje v napadenem sklepu ni ocenilo, kot to utemeljeno opozarja pritožba zagovornikov.
Sodna praksa je sicer zavzela stališče, da najemnik, ki v pravdi nastopa kot tožena stranka in ki na podlagi 597. in 598. člena OZ odklanja plačilo dela najemnine, v primeru, če želi uveljaviti zahtevek za znižanje najemnine, ni dolžan vložiti nasprotne (oblikovalne) tožbe, saj za uveljavitev takšnega upravičenja zadošča ugovor, vendar tožena stranka tovrstnega ugovora ni (pravočasno) podala (prim. VSS sklep III Ips 28/2017).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00016842
OZ člen 82, 83. ZDPra člen 16. ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 8. ZIZ člen 6, 6/4, 6/4-4, 9, 9/4. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 27, 27-6.
Ker je z razlagalnimi metodami iz 82. člena OZ mogoče jasno opredeliti vsebino spornih pogodbenih določb, niso izpolnjene predpostavke za uporabo obveznega razlagalnega pravila iz 83. člena OZ.
Skladno s prvim odstavkom 16. člena ZDPra se stroški zastopanja državnega pravobranilstva v postopkih pred sodišči in upravnimi organi obračunavajo po tarifi o odvetniških storitvah.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00015180
ZKP-UPB8 člen 506, 506/3.. KZ-1-UPB2 člen 61.
izostanek z naroka za preklic pogojne obsodbe - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti
Čeprav je bil obsojen storitve kaznivega dejanja, s katerim si je pridobil veliko premoženjsko korist, in je bil ob njegovi predkaznovanosti tudi v tem pogledu deležen velikega zaupanja s strani sodišča prve stopnje, ko mu je izreklo pogojno obsodbo, pa je nato v daljšem časovnem obdobju izkazal popolnoma ignorantski in nekritičen odnos do sodišča, do kaznivega dejanja, njegovih posledic in do izrečene sankcije opominjevalne narave. V ničemer ni opravičil pričakovanj, ki jih je imelo sodišče ob izrekanju pogojne obsodbe.
ZIZ člen 181, 181/8. ZPP člen 133, 133/1, 139, 139/3, 142, 142/1, 142/3, 142/4, 142/6.
izvršba na nepremičnine - odredba o prodaji na javni dražbi - vročanje - osebno vročanje pravni osebi - nadomestna vročitev - postopek prisilne likvidacije - vročitev gospodarski družbi v likvidaciji - pravna sposobnost - naslov, vpisan v sodnem registru - organizacija sprejemanja sodnih pošiljk
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je dolžniku odredbo o javni dražbi vročalo po določbah, ki urejajo vročanje pravnim osebam, saj je bil dolžnik tudi po začetku likvidacijskega postopka še vedno pravna oseba. Pomembno je dejstvo, da je bil dolžnik v času vročanja obstoječ subjekt s pravno sposobnostjo, zato bi moral storiti vse potrebno, da bi mu bilo mogoče vročiti pisanja na naslovu, ki je naveden kot njegov sedež v sodnem registru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00015616
SPZ člen 70. ZPP člen 337, 337/1. ZNP člen 37.
solastnina - delitev stvari v solastnini - način delitve - zaščitena kmetija - upravičen interes za prevzem solastnih nepremičnin - upravičen interes solastnika - nedovoljene pritožbene novote - dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje
Nasprotna udeleženka ni uspela izkazati upravičenega interesa po pridobitvi vseh obravnavanih nepremičnin. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje tako izhaja, da nasprotna udeleženka parcele, na kateri se nahaja novejša stanovanjska hiša, ne potrebuje za rešitev stanovanjskega problema, niti ji parcela ni potrebna za opravljanje kmetijske dejavnosti. Ob pomanjkanju upravičenega interesa nasprotne udeleženke je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 70. člena SPZ in njen predlog po pridobitvi vseh nepremičnin zavrnilo.
umik tožbe - pravdni stroški po umiku tožbe - obrazložen odgovor na tožbo
V obravnavani zadevi je tožeča stranka tožbo umaknila potem, ko je tožena stranka po pozivu sodišča že vložila odgovor na tožbo. S tem v zvezi so toženi stranki v postopku nastali stroški, za katere je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da jih je na podlagi 158. člena v zvezi s 155. členom ZPP dolžna povrniti tožeča stranka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00016014
OZ člen 453, 666. ZPP člen 212, 214, 214/2, 337, 337/1. ZIZ člen 41, 41/5.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - vsebina predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine - oznaka verodostojne listine - predložitev verodostojne listine - pravda po ugovoru zoper sklep o izvršbi - verodostojna listina v pravdnem postopku - prevozna pogodba - prodajna pogodba - neprerekana dejstva - trditveno in dokazno breme - zadržanje plačila - napake izpolnitve - izostanek z naroka za glavno obravnavo - ugovor neizpolnjene pogodbe - nedopustne pritožbene novote
Verodostojne listine, na podlagi katere upnik zahteva izvršbo, upniku k predlogu za izvršbo ni treba priložiti, pač pa jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve (peti odstavek 41. člena ZIZ). Šele v primeru dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi (bodisi glede obstoja bodisi glede višine terjatve) mora upnik kot tožnik v pravdnem postopku verodostojno listino, na katero se sklicuje, v podkrepitev svojih navedb tudi predložiti, če želi v postopku uspeti (212. člen ZPP).
Ko je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe natančno zatrjevala in s predloženimi listinami dokazala svojo izpolnitev obveznosti po obeh pravnih podlagah, se toženka ni odzvala, čeprav je trditveno in dokazno breme zatrjevanja napak tožničine izpolnitve prešlo nanjo. V tej fazi postopka bi morala konkretno in natančno navesti, kakšne napake je imela tožničina izpolnitev in kakšne so pomanjkljivosti izdanih računov. Tega ni storila, niti se ni odzvala na vabilo na narok za glavno obravnavo in s tem je smiselno priznala, da so trditve tožnice resnične (214. člen ZPP), zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/5, 12a. ZBPP člen 14. ZUPJS člen 12, 13, 18. ZSVarPre člen 11, 27.
odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - višina mesečnih dohodkov - kreditne obveznosti - potni stroški - nadomestilo za prehrano - ugotavljanje vrednosti premoženja
Po ustaljenih stališčih sodne prakse se kreditne in z njimi povezane obveznosti ne upoštevajo pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, saj je kredit posledica prostovoljne odločitve kreditojemalca.
Pri ugotavljanju dohodkov se ne upoštevajo potni stroški in nadomestila za prehrano.
Določba 27. člena ZSVarPre določa, da je izključena pravica stranke do brezplačne pravne pomoči, če ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. V skladu z 18. členom ZUPJS pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči kot premoženje ne šteje stanovanje do vrednosti 120.000 EUR, stanovanje, v katerem oseba prebiva in ima prijavljeno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja in osebno vozilo do vrednosti 28-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, torej do vrednosti 10.781,40 EUR.
spor zaradi motenja posesti - prekluzivni rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - trditveno breme - prekoračitev trditvene podlage - motenje soposesti - motilno ravnanje - prepovedni tožbeni zahtevek
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da naj bi se izvrševanje tožnikove soposesti na predmetni poti spremenilo iz razloga, ker naj bi od začetka leta 2017 toženec na začetku poti parkirana vozila umaknil šele po prošnjah, čakanju, pregovarjanju in podobnem. V skladu z omenjeno ugotovitvijo motilnega ravnanja ne predstavlja samo dejstvo, da so toženec in njegovi družinski člani na začetek sporne poti parkirali vozila, ampak toženčevo „upiranje“ umiku vozil kljub prošnji tožnika. Vendar pa tožnik s tožbenim zahtevkom ne uveljavlja prepovedi tega (zatrjevanega) spremenjenega toženčevega ravnanja (to je „upiranja“ umiku vozila), ampak prepoved parkiranja. Le-to pa samo za sebe (kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje) ne predstavlja motenja tožnikove (so)posesti na obstoječi poti.
litispendenca pred tujim sodiščem - prej začeta pravda v isti zadevi in med istima strankama - istovetnost strank
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ne gre za postopek med istima strankama, kar je predpogoj za ugotovitev litispendence, torej da med strankama že teče pravda. V tej zadevi je tožeča stranka druga kot v zadevi pred sodiščem Republike Srbije, saj je tam tožeča stranka banka X in banka Y. Dejstvo, da tu tožeča stranka nastopa kot stranski intervenient na strani tožeče stranke v zadevi pred trgovinskim sodiščem v Beogradu ne pomeni, da je podana istovetnost pravdnih strank pred slovenskim sodiščem.
OZ člen 417, 417/1, 421, 421/1, 432, 1035, 1041, 1041/1, 1041/2. ZFPPIPP člen 261, 261/1, 263, 271, 271/1, 272, 272/3, 272/3-1, 272/3-2, 275, 275/1, 278, 278/2. ZPP člen 360, 360/1.
pogodba o najemu poslovnih prostorov - pogodba o odstopu terjatve - pristop k dolgu - prenehanje obveznosti - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - asignacija - dvojna pooblastitev - pobotanje - zakonski pobot - povračilni zahtevek - prednostno poplačilo - stečajni dolžnik - insolventnost dolžnika - domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izpodbijanje dejanj stečajnega dolžnika - zmanjšanje stečajne mase - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka - prepoved pobota terjatev stečajnega dolžnika, nastalih po začetku stečajnega postopka
Če bi šlo za asignacijo, odstop terjatev s pogodbo (in pobot) tudi ne bi bil potreben. Cesija terjatve in asignacija se namreč medsebojno izključujeta - z asignatovo izpolnitvijo nakazila obveznost preneha (prvi in drugi odstavek 1041. člena OZ), pri cesiji terjatve pa obveznost s cesijo ne preneha, le terjatev spremeni svojo pravno pripadnost (prvi odstavke 421. člena v zvezi s prvim odstavkom 417. člena OZ).
Pobotanje je namreč mogoče izpodbijati samo v zvezi z drugimi pravnimi dejanji stečajnega dolžnika (samo njegova pravna dejanja so lahko predmet izpodbijanja), za katera bi bilo ugotovljeno, da so omogočila pobotanje in s tem tudi učinkovala na zmanjšanje stečajne mase.
Ker sta tožnica in druga toženka dne 5. 10. 2015, terjatev, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka tožeče stranke, in jo je druga toženka na podlagi cesije od prve toženke pridobila po začetku stečajnega postopka, pobotali z nasprotno terjatvijo tožeče stranke do druge toženke, ki je nastala do začetka stečajnega postopka (terjatev iz naslova najemnine strojne opreme po Pogodbi št. 1/2015 po računu št. 126/2015 z dne 29. 5. 2015 in terjatev iz naslova prodanega blaga po računu št. 162/2015 z dne 2. 10. 2015), je bilo tovrstno njuno ravnanje torej nedovoljeno.