ZST-1 člen 11, 11/1, 11/5, 12a. ZBPP člen 14. ZUPJS člen 12, 13, 18. ZSVarPre člen 11, 27.
odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - višina mesečnih dohodkov - kreditne obveznosti - potni stroški - nadomestilo za prehrano - ugotavljanje vrednosti premoženja
Po ustaljenih stališčih sodne prakse se kreditne in z njimi povezane obveznosti ne upoštevajo pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, saj je kredit posledica prostovoljne odločitve kreditojemalca.
Pri ugotavljanju dohodkov se ne upoštevajo potni stroški in nadomestila za prehrano.
Določba 27. člena ZSVarPre določa, da je izključena pravica stranke do brezplačne pravne pomoči, če ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. V skladu z 18. členom ZUPJS pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči kot premoženje ne šteje stanovanje do vrednosti 120.000 EUR, stanovanje, v katerem oseba prebiva in ima prijavljeno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja in osebno vozilo do vrednosti 28-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, torej do vrednosti 10.781,40 EUR.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - nenadomestljiva škoda - nujnost izdaje začasne odredbe - odločanje na podlagi dokaznega standarda verjetnosti
V postopku za izdajo začasne odredbe se uporablja dokazni standard verjetnosti, kar je sodišče v celoti upoštevalo že pri navedbi zakonskih določil, pri ugotavljanju verjetnosti obstoja nedenarne terjatve ter pri ugotavljanju verjetnosti obstoja nastanka težko nadomestljive škode.
Ker za izdajo ureditvene začasne odredbe ni podane ene izmed treh kumulativno zahtevanih predpostavk, to je, da težko nadomestljive škode ni mogoče odvrniti drugače kot z izdajo predlagane začasne odredbe, je bil predlog tožnikov za njeno izdajo pravilno zavrnjen.
ZOPNI člen 4, 4/1, 5, 5/2, 5/3, 27, 27/3, 34, 34/1, 34/2. URS člen 155, 155/1. ZPP člen 285.
premoženje nezakonitega izvora - odvzem denarja ali premoženja nezakonitega izvora - neodpravljiva nesklepčnost - časovna veljavnost zakona - prepoved retroaktivnosti - izpodbijanje zakonske domneve - dokazni standard prepričanja - materialno procesno vodstvo
Del tožbenega zahtevka, s katerim tožnica zahteva od toženke plačilo, je neodpravljivo nesklepčen. Skladno z drugim odstavkom 34. člena ZOPNI se lahko v postopku za odvzem premoženja nezakonitega izvora toženi stranki plačilo denarnega zneska, ki ustreza vrednosti premoženja nezakonitega izvora, naloži le, če zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, odvzem premoženja nezakonitega izvora ni mogoč. Nobenih okoliščin, ki bi preprečevale odvzem premoženja, tožnica ne zatrjuje. Tako ni zakonske podlage za denarni zahtevek.
Le tisto, kar sme biti predmet finančne preiskave, se lahko upošteva pri računanju nesorazmerja iz drugega in tretjega odstavka 5. člena ZOPNI.
Le premoženje, pridobljeno po uveljavitvi zakona, sme biti predmet odvzema po prvem odstavku 34. člena ZOPNI.
V odločbi U-I-91/15 je Ustavno sodišče RS odločilo, da se v primeru, ko je premoženjski predmet celota pomešanega premoženja nezakonitega in zakonitega izvora, tak predmet v celoti odvzame, če je tožena stranka premoženje pomešala z namenom ponovnega izvrševanja protipravnih ravnanj ali prikrivanja nezakonitega izvora premoženja, ob tem pa delež premoženja nezakonitega izvora v pomešanem predmetu ni neznaten; če pomešanje ni bilo izvršeno s takim namenom ali če je delež premoženja nezakonitega izvora v pomešanem predmetu neznaten, se odvzame idealni delež tega predmeta tako, da se vzpostavi solastnina države v deležu, ki ustreza vrednosti pomešanega premoženja nezakonitega izvora in tožene stranke v deležu, ki vrednostno ustreza njenemu izkazanemu zakonitemu vložku v ta premoženjski predmet. Pri tem pa se domneva, da je do pomešanja premoženja prišlo z namenom ponovnega izvrševanja protipravnih ravnanj ali prikrivanja nezakonitega izvora premoženja, tožena stranka pa domnevo ovrže, če izkaže za verjetno, da ob pomešanju ni imela takega namena.
ZIZ člen 171a, 171a/1, 171a/2, 171a/5, 196, 197, 198. ZFPPIPP člen 320, 320/1, 320/1-1, 345, 345/3, 345/4.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja solastne nepremičnine - mnenje ločitvenega upnika - poziv sodišča - prodaja celotne nepremičnine
Prodaja nepremičnine kot celote je urejena v 171.a členu ZIZ. Navedena določba predstavlja zakonsko podlago za prodajo nepremičnine kot celote tudi v primeru, ko je en solastnik v stečajnem postopku.
verižna kompenzacija - ponarejen podpis - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - neobstoječa pogodba - kazenska ovadba kot dokaz - javna listina - prosta dokazna ocena
Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec, v imenu drugega brez njegovega pooblastila, pa zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri. Ker soglasje s strani (enega) kompenzacijskega udeleženca za odpust dolga očitno ni bilo podano, pogodba med (vsemi) udeleženci sploh ni nastala.
V konkretnem primeru verižne kompenzacije gre za neobstoječo pogodbo, ki med strankami ni ustvarila nobenih medsebojnih pravic in obveznosti, zato takšne pogodbe niti ni mogoče razdreti.
Kazenska ovadb predstavlja javno listino, ki le v mejah pristojnosti organov za notranje zadeve dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa - torej zgolj sum obstoja kaznivega dejanja in gradiva, ki ga ovadba omenja, ne pa tudi obstoja kaznivega dejanja oziroma njegovih elementov. Kazenska ovadba tudi ne potrjuje resničnosti vseh dejstev, kako je bilo kaznivo dejanje storjeno, vendar glede obstoja teh dejstev predstavlja dokaz, ki je v pravdnem postopku podvržen prosti dokazni oceni.
izpolnitev obveznosti - vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja izpolnitve - več istovrstnih obveznosti med istimi osebami - dolžnikova izjava o vračunavanju
Kadar dolžnik ob plačilu ne navede ustrezno, katero od več obveznosti je plačal, se plačilo uporabi za izpolnitev obveznosti po vrstnem redu, kot je katera zapadla v izpolnitev (drugi odstavek 287. člena OZ). Ker toženec (obstoja) starejših terjatev ni prerekal, je tožnica utemeljeno najprej poračunala starejše terjatve in nato (del) iz spornega računa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00015244
KZ-1 člen 92, 92/1, 92/1-5. ZKP člen 522, 522/1, 522/1-2, 522/1-3.
izročitev obdolženca tuji državi - sklep o ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji za izročitev - zastaranje izvršitve kazni - mednarodna pogodba
Pritožba si zmotno razlaga določbo prvega odstavka 7. člena Pogodbe, da se izročitev lahko dovoli samo za tista kazniva dejanja, za katera je po pravu obeh držav zagrožena kazen najmanj enega leta zapora, torej za tista kazniva dejanja, za katera je kot kazen v razponu določena minimalna kazen 1 leto zapora. 7. člen Pogodbe (kazniva dejanja, za katera se izročitev dovoli) namreč določa, da se izročitev zaradi kazenskega pregona dovoli samo za kazniva dejanja, za katera je po pravu države prosilke in tudi po pravu zaprošene države predpisana kazen zapora v trajanju najmanj enega leta ali se lahko izreče varnostni oziroma vzgojni ukrep za dobo, daljšo od enega leta. To pa pomeni, kot je v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje v točkah 1. in 18, da mora biti v obeh državah za kaznivo dejanje, predpisana kazen zapora v trajanju najmanj enega leta in ne zagrožena minimalna kazen 1 leto zapora ali se lahko izreče varnostni oziroma vzgojni ukrep za dobo, daljšo od enega leta.
Okoliščina redne zaposlitve pri tujem delodajalcu v času trajanja študija je odločilna sprememba, ki je brez dvoma vplivala na izvrševanje pogodbe o štipendiranju. Tudi kršitev obveščanja štipenditorja v ugotovljenih okoliščinah je sankcionirana s prenehanjem štipendijskega razmerja in dolžnostjo vrnitve štipendije.
ZDZdr člen 39, 47, 47/1, 47/2, 47/3, 53, 64, 64/3. ZPP člen 329, 329/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/-14.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - izvedba dokaza z izvedencem - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - pisni odpravek sklepa - kršitev pravice do izjave v postopku - razlogi sklepa - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - pritožbeni rok - pravica do pritožbe
Sodišče je pritožnici v celoti omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov ter jo je ob podajanju izvida in mnenja izvedenke napotilo iz prostora za zaslišanje. Pisnega odpravka sklepa, da se ji v celoti omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov, sprejetega na naroku, ni izdalo, odločitev ni povzeta v izreku izpodbijanega sklepa, pa tudi obrazložitev, zakaj je pritožnici v celoti omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov, je izostala. S tem je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
družinsko nasilje - prepustitev stanovanja v izključno uporabo
Po presoji, da je nasprotni udeleženec storilec nasilja v družini, predlagateljica pa žrtev, je prvostopno sodišče tudi povsem utemeljeno zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca o prepustitvi nepremičnine v izključno uporabo nasprotnemu udeležencu po določbi 21. člena ZPND. Navedeni ukrep se lahko namreč izreče le povzročitelju nasilja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00015702
SZ-1 člen 23, 23/1, 23/4, 68, 71. SPZ člen 105, 105/1, 270.
odškodninski zahtevek - skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam - stroški upravljanja - solastnina na skupnih delih - bremena skupne stvari - skupna kotlovnica več objektov - uporaba prehodnih določb SPZ - pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov
Ni podana zakonska domneva, da so etažni lastniki solastniki skupne kotlovnice, ki je skupni posebni del večstanovanjske stavbe. Ta bi bila vzpostavljena le v primeru, če bi bila pravica skupne lastnine v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe vknjižena v zemljiški knjigi. V tem primeru ni sporno, da takšne vknjižbe ni.
Tožeča stranka bi za utemeljenost tožbenega zahtevka tako morala zatrjevati (to je storila) in dokazati (to pa ji ni uspelo), da so etažni lastniki na naslovu P. 1 in P. 4 solastniki kotlovnice, za katero zatrjuje, da je posebni skupni del več večstanovanjskih stavb. Glede tega je na njej dokazno breme.
Vendar pa tudi če bi tožeča stranka bila (nekakšen) (so)upravnik etažnih lastnikov, ker upravlja skupno kotlovnico, to po oceni višjega sodišča ne bi vodilo do utemeljenosti zahtevka. V takem primeru bi tožeča stranka še vedno veljala za (so)upravnika in ne bi imela položaja "tretje osebe" v smislu ureditve razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami po IV. poglavju SZ-1.
Glede etažne lastnine, ki je obstajala že pred uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika (torej tudi za ta primer), so v skladu s prehodnim določilom 270. člena SPZ etažni lastniki imeli obveznost, da v enoletnem roku sklenejo pogodbo o medsebojnih razmerjih, v katerih so morali določiti tudi solastniške deleže na skupnih delih. Po poteku tega roka pa lahko vsak od etažnih lastnikov predlaga, da vsebino pogodbe določi v nepravdnem postopku sodišče, etažni lastniki pa lahko medsebojna razmerja še vedno določijo sporazumno.
OZ-UPB1 člen 533, 540.. ZPP-UPB3 člen 224, 22471, 224/4.
razveza darilne pogodbe - vrnitev darila - kasneje odpadel nagib - razveza zakonske zveze - pozneje odpadla pravna podlaga posla - darilna pogodba med zakoncema - skupno in posebno premoženje zakoncev - podlaga pogodbene obveznosti (causa) - dokazna vrednost javne listine - notarski zapis
Izpodbijani pravni posel tako po namenu ne predstavlja darilne pogodbe, temveč ureja premoženjska razmerja med zakoncema glede lastništva hiše iz naslova posebnega in skupnega premoženja in tako tudi ni razloga za preklic (vtoževana je razveza) darilne pogodbe zaradi razveze pravdnih strank.
Obdolženi je bil po izreku sodbe oproščen obtožbe, ker dejanje po zakonu ni kaznivo dejanje (1. točka 358. člena ZKP), medtem ko je po razlogih v 5. točki obrazložitve sodbe zaradi pritrjevanja obdolženčevemu zagovoru in sklicevanja na posamezne dokaze, ki so bili ocenjeni kot razbremenilni, razumeti, da je bil oproščen obtožbe, ker mu ni bilo dokazano, da je storil kaznivo dejanje, ki ga je bil obtožen (3. točka 358. člena ZKP). Gre za dva, po vsebini različna razloga oprostitve, ki v sodbi zoper enega obdolženca za eno kaznivo dejanje nista združljiva.
ZPP člen 14, 286, 286/4, 337, 337/1. OZ člen 179, 182.
vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - stanje ob zaključku glavne obravnave - objektivne meje pravnomočnosti - dejstva nastala po izdaji prvostopenjske sodbe - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Časovni mejnik pravnomočnosti odločbe torej sega v čas zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje in objektivne meje pravnomočnosti zajemajo le dejstva, ki nastanejo pred koncem glavne obravnave.
Tožnica ima pravico od toženca zahtevati preživnino (81. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - v nadaljevanju ZZZDR). Plačevanje preživnine v znesku, ki ga zahteva tožnica, bi res občutno zmanjšalo sredstva toženca in ogrozilo njegovo preživljanje (82.c člen ZZZDR), vendar pa drži tudi, da ima tožnica glede na vse ugotovljene okoliščine pravico do preživnine, zato je pritožbeno sodišče preživninsko obveznost toženca določilo v simboličnem znesku 10,00 EUR.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 226, 226/4, 226/4-5, 226/4-5(3), 371, 371/9, 371/9-3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
stečajni postopek - končni načrt posebne razdelitvene mase - sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - stroški posebne razdelitvene mase - stroški končanja stečajnega postopka - specifikacija stroškov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V skladu s 3. točko devetega odstavka 371. člena v zvezi s četrtim odstavkom 226. člena ZFPPIPP je za razčlenjenost stroškov, ki dejansko omogoča preizkus tako upniku kot višjemu sodišču, potrebno, da so posamezni stroški, ki naj bi bremenili posebno stečajno maso na podlagi 3. alineje 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP, razčlenjeni po vrstah stroškov.
prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - izpodbijanje prodajne pogodbe - kmetijska zemljišča - sklep o prodaji nepremičnin - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - nedopustni pritožbeni razlogi
Pravilnost prodaje in njena skladnost z zakonom se je presojala ob izdaji sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe, ki je bil objavljen istega dne in je postal pravnomočen. Zaradi pravnomočnosti teh sklepov se šteje, da je njuna vsebina pravilna in resnična, kasneje pa se v sam način prodaje in doseženo ceno ne da več posegati. Tu pa se obravnava sklep o izročitvi nepremičnin, s katerim stečajno sodišče odloči, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca.
ZFPPIPP člen 153, 153/1, 153/2, 221a, 221b, 221b/2, 221b/2-10, 221c, 221d, 221d/1. ZGD-1 člen 51, 51/1.
poenostavljena prisilna poravnava - mikro družba - zloraba pravic - predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - formalni preizkus predloga - načrt finančnega prestrukturiranja
Res je, kot opozarja pritožnik, da bi bila vložitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, na podlagi katerega ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravljena dolžnikova insolventnost, v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja, ki zato ne more uživati pravnega varstva, saj lahko pomeni zlorabo postopka poenostavljene prisilne poravnave. Vendar po oceni višjega sodišča to ne velja za konkretni primer. Dolžnik je namreč že 22. 3. 2018 vložil predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, šele 24. 5. 2018 pa je upnik vložil predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Že pojmovno tako dolžniku ni mogoče očitati, da je s svojim predlogom oviral upnika v zvezi z njegovim (kasnejšim) predlogom za začetek stečajnega postopka.