KZ-1 člen 186, 186/1. Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog (2014) točka 112.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - proizvodnja in promet z mamili - nedovoljeno gojenje konoplje - konoplja - koncentracija mamila
Po Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog niso prepovedani le ekstrakti konoplje in njena smola, temveč tudi rastlina sáma (skupina II, št. 112). Niti omenjena uredba niti sodna praksa pa ne razlikujeta med stadijem rasti rastline konoplje (potaknjenec, mladika, odrasla rastlina) in posledično koncentracijo THC-ja.
Zmoten in preuranjen je zaključek, da terjatev za plačilo obsojenki izrečene denarne kazni ni izvršljiva, saj je postopek izvršbe zoper obsojenko še v teku in s sklepom izvršilnega sodišča ni bil ustavljen.
Zastaranje izvršitve izrečene denarne kazni bo nastopilo po šestih letih od pravnomočnosti obsodilne sodbe (5. točka prvega odstavka 92. člena KZ-1), sodišče prve stopnje pa pred ugotovitvijo, da denarne kazni ni mogoče niti prisilno izterjati, ne more odločiti o nadomestni izvršitvi izrečene denarne kazni na način iz prvega odstavka 87. člena KZ-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SODSTVO
VSL00015450
OZ člen 336, 336/1, 346, 349, 349/1, 352, 352/1, 352/3, 357, 357/5.
poslovna odškodninska odgovornost - neposlovna odškodninska odgovornost - povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost odvetnika - odgovornost odvetnika zaradi opustitve vložitve pravnega sredstva - zastaranje odškodninske terjatve - ugovor zastaranja - čas, ki je potreben za zastaranje - kdaj začne teči zastaranje - subjektivni zastaralni rok - splošni zastaralni rok - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah - 3-letni zastaralni rok - nevložitev tožbe - umik tožbe - kršitev pogodbene obveznosti - kršitev mandatnega razmerja
Pri neposlovnih odškodninskih terjatvah na splošno velja, da oškodovanec začetka teka zastaralnega roka ne odloži zgolj s tem, da je pasiven, temveč začne zastaranje teči, ko je oškodovanec glede na okoliščine primera mogel ob običajni vestnosti izvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljaviti odškodninski zahtevek (II Ips 163/2015).
Če torej tožeča stranka kar devet let ni zahtevala podrobnega pojasnila odvetnika o vloženi tožbi in poteku postopka ali ni sama opravila poizvedb pri sodišču o tem, zakaj njena zadeva še ni prišla na vrsto za obravnavanje, je tudi sama opustila dolžno skrbnost v zvezi s svojimi pravicami. Ne gre namreč za vprašanje kvalitete odvetniškega zastopanja, česar stranka kot laik ne bi mogla spremljati in nadzirati, temveč za opustitev vložitve tožbe, o čemer se lahko vsaka stranka, tudi če nima pravnega znanja, prepriča neposredno pri sodišču, kjer naj bi bila tožba vložena. Očitek tožene stranke, da bi se vsak povprečno skrben gospodarski subjekt o vložitvi tožbe sam prepričal že prej, je torej po presoji pritožbenega sodišča utemeljen.
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 8, 9, 10. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 10, 11. ZPP člen 411, 411/1. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2.
spori iz razmerja med starši in otroki - pristojnost slovenskega sodišča v sporu z mednarodnim elementom - vrnitev otroka - postopek po Haaški konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok - začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - varstvo otroka
Haaška konvencija pristojnost za odločanje o vrnitvi otroka daje sodiščem v državi, v kateri se otrok zaradi protipravnega odvzema nahaja. Res daje ta vlogo tudi organom v državi izvora - prizadeta oseba lahko v skladu z 8. členom Haaške konvencije izbira, ali bo vlogo naslovila na centralni izvršilni organ v državi izvora ali katerikoli drugi pogodbenici. To, kam se sme nasloviti vloga, pa ne daje odgovora na vprašanje, kdo o njej odloča. Centralni izvršilni organ v državi izvora prošnjo posreduje centralnemu izvršilnemu organu pogodbenice, v kateri je otrok (9. člen Haaške konvencije) in o zahtevi vselej odloča organ v zaprošeni državi, v državi v katero je bil otrok odpeljan.
ZP-1 člen 14, 14/1,14/2, 15, 15/1, 15/2, 15a, 15a/1, 62a, 62a/1, 62a/1-2, 136, 136/1, 136/1-1. ZVPNPP člen 5, 5/1, 5/1-1, 15, 15/1, 15/1-1, 15/2. ZGD-1 člen 32, 32/1, 32/2.
zakonski znaki prekrška - odločba o prekršku - zahteva za sodno varstvo - odgovorna oseba - direktor kot zastopnik pravne osebe - zavajajoča poslovna praksa - zavajajoče dejanje
Iz izreka odločbe o prekršku je razvidno, da je odgovorna oseba neposredni storilec prekrška; direktor B. B. ima status odgovorne osebe po prvem odstavku 15. člena ZP-1, ker je storil prepovedano ravnanje pri opravljanju svojega dela, ko je pri vodenju poslovanja pravne osebe uporabil zavajajočo poslovno prakso z zavajajočim ravnanjem v razmerju do potrošnikov, katerim je bilo pisanje poslano iz pridobitnih namenov.
Med obveznosti funkcije direktorja sodi tudi izpolnjevanje zakonskih obveznosti in skrb za zakonitost poslovanja pravne osebe, torej dolžnost poznati veljavno zakonodajo, ki prepoveduje nepoštene poslovne prakse v odnosu do potrošnikov. Pri vodenju poslovanja pravne osebe je prav direktor tista oseba, ki oblikuje poslovno politiko oziroma poslovne prakse.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00016006
OZ člen 59, 59/2. ZZK-1 člen 33, 33/2, 38, 38/2. ZKZ člen 22, 22/1, 22/2, 22/3, 22/5.
pričakovana lastninska pravica - razpolagalni in zavezovalni pravi posel - overjeno zemljiškoknjižno dovolilo - veljavna sklenitev prodajne pogodbe za kmetijsko zemljišče - kmetijsko zemljišče - pravni promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - odobritev upravnega organa kot odložni pogoj
Pričakovana lastninska pravica, kot pravni standard, je varovana v primeru, ko je njena zemljiškoknjižna pridobitev mogoča neposredno na podlagi „perfektnega“ zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla, torej ko pridobitelj že ima, poleg veljavnega zavezovalnega pravnega posla, overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, le vknjižil se še ni. Širitev razlage tega pravnega standarda izven sprejetih okvirjev (do česar lahko pride npr. s tem, da se „podeli“ razpolagalnemu pravnemu poslu veljavnost za nazaj, kot je bilo to v konkretni zadevi) ni sprejemljiva, saj bi lahko privedla do prevelike oddaljitve od zakonskih pravil o prenosu lastninske pravice, v skrajnih primerih pa tudi „odprla vrata“ zlorabam.
ZIZ člen 15, 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 108, 180, 180/1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - trditveno in dokazno breme - odtujitev nepremičnine - dolgotrajnost postopka - popolnost predloga
Posplošeno sklicevanje na to, da obstaja upravičena bojazen, da bo toženec odtujil nepremičnine, na katere se nanaša tožbeni zahtevek, ne zadostuje za sklep o verjetno izkazani nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, in še manj za zaključek o obstoju katere od ostalih predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ.
lastnoročna pisna oporoka - (ne)veljavnost oporoke - obličnost oporoke - podpis oporočitelja - lastnoročnost in mesto podpisa na preklicu oporoke - formalni pogoji - goli zapis
Lastnoročna oporoka je veljavna, če jo je oporočitelj lastnoročno napisal in podpisal.
Ker se zapis imena in priimka oporočitelja nahaja nad nazivom listine in besedilom, je logično, da se je sodišče prve stopnje ukvarjalo tudi z vprašanjem, kje na listini se mora nahajati podpis oporočitelja.
Pri lastnoročni oporoki se mora podpis oporočitelja nahajati na koncu listine. Zakonska zahteva po lastnoročnem podpisu ni namenjena le identifikaciji oporočitelja, ampak tudi potrditvi zapisane vsebine oziroma potrditvi, da gre za dokončno izdelano oporoko. Ravno podpis na koncu oporoke omogoča zanesljiv zaključek, da oporočitelj potrjuje zapisano vsebino, ki je (vsaj glede te oporoke) dokončna, saj podpis na koncu listine prostorsko zaključuje listino in preprečuje kasnejše dostavke ali dopolnitve. Vse navedeno narekuje tudi restriktiven pristop k presoji zahtevane obličnosti (lastnoročne) oporoke.
Zapis imena in priimka oporočitelja z malimi tiskanimi črtami ne more nadomestiti podpisa.
ZPP člen 339, 339/1, 438, 438/2. ZIZ člen 62, 62/2.
ugovor krajevne nepristojnosti - pravočasnost ugovora krajevne nepristojnosti - prepozen ugovor - postopek začet na podlagi verodostojne listine - pravdni postopek, začet na podlagi izvršilnega predloga na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi
Po določbi drugega odstavka 438. člena ZPP je ugovor krajevne nepristojnosti v postopkih, ki so se začeli s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, mogoče podati samo v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00015702
SZ-1 člen 23, 23/1, 23/4, 68, 71. SPZ člen 105, 105/1, 270.
odškodninski zahtevek - skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam - stroški upravljanja - solastnina na skupnih delih - bremena skupne stvari - skupna kotlovnica več objektov - uporaba prehodnih določb SPZ - pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov
Ni podana zakonska domneva, da so etažni lastniki solastniki skupne kotlovnice, ki je skupni posebni del večstanovanjske stavbe. Ta bi bila vzpostavljena le v primeru, če bi bila pravica skupne lastnine v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe vknjižena v zemljiški knjigi. V tem primeru ni sporno, da takšne vknjižbe ni.
Tožeča stranka bi za utemeljenost tožbenega zahtevka tako morala zatrjevati (to je storila) in dokazati (to pa ji ni uspelo), da so etažni lastniki na naslovu P. 1 in P. 4 solastniki kotlovnice, za katero zatrjuje, da je posebni skupni del več večstanovanjskih stavb. Glede tega je na njej dokazno breme.
Vendar pa tudi če bi tožeča stranka bila (nekakšen) (so)upravnik etažnih lastnikov, ker upravlja skupno kotlovnico, to po oceni višjega sodišča ne bi vodilo do utemeljenosti zahtevka. V takem primeru bi tožeča stranka še vedno veljala za (so)upravnika in ne bi imela položaja "tretje osebe" v smislu ureditve razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami po IV. poglavju SZ-1.
Glede etažne lastnine, ki je obstajala že pred uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika (torej tudi za ta primer), so v skladu s prehodnim določilom 270. člena SPZ etažni lastniki imeli obveznost, da v enoletnem roku sklenejo pogodbo o medsebojnih razmerjih, v katerih so morali določiti tudi solastniške deleže na skupnih delih. Po poteku tega roka pa lahko vsak od etažnih lastnikov predlaga, da vsebino pogodbe določi v nepravdnem postopku sodišče, etažni lastniki pa lahko medsebojna razmerja še vedno določijo sporazumno.
V primeru namreč, ko upnik uspe izpodbiti pravno dejanje svojega dolžnika (kot je to storila upnica v obravnavanem primeru), velja učinek izpodbijanja le v razmerju do tožnika kot upnika in le v višini ugotovljene zapadle terjatve. Pravni posel nima pravnega učinka le zoper tistega, v čigar korist je bil sklenjen in zgolj v razmerju do upnika v višini njegove zapadle terjatve.
ZKP člen 365, 365/1, 445a, 445a/1, 445a/2, 445a/2-1.
popravni sklep - odprava očitne pisne pomote - sodba o kaznovalnem nalogu - predlog državnega tožilca - poprava oziroma dopolnitev sodbe - načelo prepovedi reformatio in peius
Prepoved reformatio in peius velja v pritožbenem postopku pred sodiščem druge stopnje, v pritožbenem postopku pred sodiščem tretje stopnje, v ponovljenem postopku po razveljavitvi sodbe in tudi v postopku po ugodeni zahtevi za obnovo kazenskega postopka ter zahtevi za varstvo zakonitosti. V bistvu pa je prepoved reformatio in peius glede pritožbenega postopka pred sodiščem druge stopnje odveč. Obdolženec namreč že na podlagi določbe 383. člena ZKP, če je bila vložena pritožba samo v njegovo korist, ne bi mogel priti v slabši položaj; v slabši položaj lahko pride na podlagi uspešne pritožbe, ki jo je tožilec vložil v njegovo škodo. Pač pa učinkuje ta prepoved v novem pritožbenem postopku, ki ga zakon posebej ne ureja, torej po tistem, ko je bila po razveljavitvi sodbe v ponovljenem postopku izdana nova sodba. Če je prva sodba razveljavljena po pritožbi, podani samo v obdolženčevo korist, velja v pritožbenem postopku zoper novo sodbo prepoved reformatio in peius tudi, če sta se pritožili obe stranki in celo, če se je pritožil samo tožilec.
Obdolženi je bil po izreku sodbe oproščen obtožbe, ker dejanje po zakonu ni kaznivo dejanje (1. točka 358. člena ZKP), medtem ko je po razlogih v 5. točki obrazložitve sodbe zaradi pritrjevanja obdolženčevemu zagovoru in sklicevanja na posamezne dokaze, ki so bili ocenjeni kot razbremenilni, razumeti, da je bil oproščen obtožbe, ker mu ni bilo dokazano, da je storil kaznivo dejanje, ki ga je bil obtožen (3. točka 358. člena ZKP). Gre za dva, po vsebini različna razloga oprostitve, ki v sodbi zoper enega obdolženca za eno kaznivo dejanje nista združljiva.
ZIZ člen 59, 64, 64/1, 65, 65/3.. ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 51/2, 54, 55, 57, 59, 59/1, 60.
izvršba na nepremičnine - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - originarna pridobitev lastninske pravice - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - delitev skupnega premoženja s sodno poravnavo - poplačilna pravica - prisilna hipoteka
Originarno pridobljena lastninska pravica zakonca ima prednost pred poplačilno pravico upnika, pridobljeno z zaznambo sklepa o izvršbi. Ugotovitev, da je nepremičnina v skupni lasti izvršilnega dolžnika in njegovega zakonca, zato upnika postavlja v enak položaj, kot bi bil v primeru, če bi bila skupna lastnina glede sporne nepremičnine vknjižena v zemljiški knjigi ob vložitvi predloga za izvršbo. Kasneje sklenjena sodna poravnava in vknjižena solastninska pravica zakonca na nepremičnini na te pravice ne sme (ne more) vplivati.
ZPP člen 14, 286, 286/4, 337, 337/1. OZ člen 179, 182.
vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - stanje ob zaključku glavne obravnave - objektivne meje pravnomočnosti - dejstva nastala po izdaji prvostopenjske sodbe - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Časovni mejnik pravnomočnosti odločbe torej sega v čas zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje in objektivne meje pravnomočnosti zajemajo le dejstva, ki nastanejo pred koncem glavne obravnave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00027466
ZZK-1 člen 243.. ZPP člen 318.. SPZ člen 43.
kmetijska zemljišča - izbrisna tožba - obid prisilnih predpisov - vknjižba lastninske pravice na delu nepremičnine na podlagi pravnomočne sodne odločbe - lastninska pravica v pričakovanju - zloraba procesnih pravic - zloraba instituta zamudne sodbe - priposestvovanje
Ker je prvi toženec z vložitvijo tožbe na ugotovitev lastninske pravice s priposestvovanjem varoval svoj pravni položaj, mu ne more iti v škodo ravnanje drugega toženca, ki se je v pravdi s tožnikom zaradi sklenitve pogodbe, aktivno branil in zagovarjal prodajo drugemu kupcu.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje pritožbe - poziv na predložitev pooblastila - dolžnost predložitve pooblastila - pravica do pritožbe
Dolžnosti sodišča iz 120. člena ZKP, na katere se pritožnica v pritožbeni obrazložitvi pri tem sklicuje, se nanašajo na določena pisanja, kot so obtožni akt, sodba itd. in ne denimo še na obvestila obdolžencu o pozivanju strokovnega pomočnika k predložitvi pooblastila.
OZ-UPB1 člen 533, 540.. ZPP-UPB3 člen 224, 22471, 224/4.
razveza darilne pogodbe - vrnitev darila - kasneje odpadel nagib - razveza zakonske zveze - pozneje odpadla pravna podlaga posla - darilna pogodba med zakoncema - skupno in posebno premoženje zakoncev - podlaga pogodbene obveznosti (causa) - dokazna vrednost javne listine - notarski zapis
Izpodbijani pravni posel tako po namenu ne predstavlja darilne pogodbe, temveč ureja premoženjska razmerja med zakoncema glede lastništva hiše iz naslova posebnega in skupnega premoženja in tako tudi ni razloga za preklic (vtoževana je razveza) darilne pogodbe zaradi razveze pravdnih strank.