KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00017900
ZKP člen 277, 277/1-1, 277/1-4, 434, 434/1, 437, 437/1. KZ-1 člen 296, 296/1, 296/2.
nasilništvo - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - spravljanje v podrejen položaj - opis kaznivega dejanja - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - formalni preizkus obtožnega akta - zavrženje obtožnega predloga - skrajšani kazenski postopek
Sodišče prve stopnje, sklicujoč se na sodno prakso, v obrazložitvi napadenega sklepa pravilno navaja, da vsake protipravne uporabe fizične sile ali grožnje z neposrednim napadom na življenje ni mogoče vedno opredeliti kot nasilništvo. Za navedeno kaznivo dejanje, ki predstavlja grob napad na osebno dostojanstvo, varnost in osebno nedotakljivost, je namreč značilno izvajanje nasilja zaradi nasilja, izživljanje nad oškodovancem z nasiljem, oziroma tako storilčevo nasilje ali grožnja z neposrednim napadom na življenje ali telo žrtve, s katerim se to preganja, ali se ji omejuje svoboda gibanja, ali pa se žrtev spravi v položaj, ko se storilcu uklanja, oziroma, ko postane žrtev objekt nasilja, ki se mu ne more ali ne zna izogniti. Po opisu kaznivega dejanja pa bi se naj obdolženi in oškodovanec ruvala in pri tem bi naj obdolženi oškodovanca brcnil v predel ledvic. Po pravilni presoji sodišča prve stopnje takšnega ravnanja obdolženega ni mogoče oceniti kot spravljanje oškodovanca v podrejeni položaj, še manj pa kot povzročanje občutka nemoči pri oškodovancu, njegove ponižanosti in ogroženosti.
OZ člen 2, 86, 86/1, 88, 88/1, 929, 929/4, 931, 932, 932/1, 934. ZPP člen 214.
zavarovalna pogodba - življenjsko zavarovanje - zavarovanje na tuj račun - splošni zavarovalni pogoji - izpodbijanje pogodbe - ničnost pogodbenega določila - obveznosti zavarovanca oziroma zavarovalca - prijavna dolžnost - prijava okoliščin, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti - kršitev prijavne dolžnosti - odklonitev plačila zavarovalne vsote - (ne)namerna neresnična prijava ali zamolčanje okoliščin - neprerekana dejstva
Namen prijavne dolžnosti je v tem, da zavarovalnica ve, kolikšen je riziko in da lahko glede na pričakovane nevarnosti uredi pogodbeno razmerje oziroma se odloči, da pogodbe sploh ne bo sklenila.
Zavarovalec je okoliščine v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem namenoma zamolčal. Zavarovalnica življenjskega zavarovanja za primer smrti z njim ne bi sklenila, če bi te podatke razkril.
Zavarovalnica je na podlagi pogodbenih določil zavarovalne pogodbe, glede na to, da je zavarovalec umrl, predno je izvedela za zamolčanje okoliščin, zaradi katerih pogodbe ne bi sklenila, če bi zanje vedela, odklonila plačilo zavarovalnine, ne da bi zahtevala razveljavitev pogodbe. Njeno postopanje je skladno s pogodbeno voljo strank.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00016025
ZOZP člen 18, 18/1. ZPIZ-2 člen 119, 119/3, 190, 190/1, 190a, 193, 193/2. URS člen 155.
nesreča, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - prometna nesreča s smrtnim izidom - družinska pokojnina - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - regresni zahtevek zpiz - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - posredni oškodovanec - sprememba zakonodaje - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - lex specialis
Tožnica s pritožbo neutemeljeno vztraja pri mnenju, da zakonska dikcija „ne glede na omejitve, določene v drugih zakonih“ v drugem odstavku 193. člena ZPIZ-2, izključuje omejitev iz prvega odstavka 18. člena ZOZP in je zato potrebno njenemu tožbenemu zahtevku ugoditi. Materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da 190. in 193. člen ZPIZ-2 v konkretnem primeru ne dajeta podlage za regres izplačane družinske pokojnine, je pravilno. Sodna praksa se je že izrekla, da je pred uveljavitvijo 190.a člena s spremembo ZPIZ-2B4, ki je pričela veljati z dnem 1. 1. 2016, določilo prvega odstavka 18. člena ZOZP predstavljalo lex specialis, saj je urejalo vprašanje povrnitve povzročene škode iz naslova avtomobilskega zavarovanja in ne povrnitve povzročene škode, ki jo v prvem odstavku 190. člena in drugem odstavku 193. člena generalno ureja ZPIZ-2. Iz tega naslova tožnica tako ne more zahtevati več, kot ji daje podlago relevantno določilo 18. člena ZOZP (tj. sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje).
Pritožbeno zatrjevanje, da se je določilo drugega odstavka 193. člena o izključitvi omejitev iz ZOZP pričelo uporabljati že z uveljavitvijo ZPIZ-2 (z dnem 1. 1. 2013), ni pravilno. Dodano besedilo „ne glede na omejitve v drugih zakonih“ v drugem odstavku 193. člena ZPIZ-2 do uvedbe 190.a člena z novelo ZPIZ-2B ni spremenilo razmerja ZOZP nasproti ZPIZ-2, saj ZOZP ureja regresne zahtevke v zvezi z obveznim zavarovanjem v prometu kot posebnim primerom in tako primerjalno z ZPIZ-2, ki ureja tovrstne zahtevke iz več različnih življenjskih situacij, predstavlja specialnejši predpis, kateremu je potrebno dati prednost.
Iz prvega odstavka 18. člena ZOZP izhaja, da so z zavarovanjem avtomobilske odgovornosti kriti tudi odškodninski zahtevki zavoda za sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar se določi v kapitaliziranem znesku glede na preostalo delovno dobo in starost poškodovanca, ki sta potrebni za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Iz določbe je razvidno, da ima na tej podlagi tožeča stranka pravico zahtevati plačilo sorazmernega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v primeru, ko je kot posledica prometne nesreče pri zavarovancu nastopila nezmožnost oziroma zmanjšana zmožnost za delo, ne pa tudi v primeru, ko je zavarovanec tožene stranke s prometnim sredstvom povzročil smrt zavarovane osebe. Samo v primeru invalidnosti zavarovane osebe, torej če sploh obstaja možnost, da bo do izplačila starostne pokojnine prišlo, lahko predstavlja izpad prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za tožečo stranko škodo. Ker v konkretnem primeru škoda iz tega naslova tožnici zaradi smrti zavarovanke ne bo nastala, tožnica od toženke ne more terjati povrnitve sorazmernega dela (izpadlih) prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
verižna kompenzacija - ponarejen podpis - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - neobstoječa pogodba - kazenska ovadba kot dokaz - javna listina - prosta dokazna ocena
Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec, v imenu drugega brez njegovega pooblastila, pa zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri. Ker soglasje s strani (enega) kompenzacijskega udeleženca za odpust dolga očitno ni bilo podano, pogodba med (vsemi) udeleženci sploh ni nastala.
V konkretnem primeru verižne kompenzacije gre za neobstoječo pogodbo, ki med strankami ni ustvarila nobenih medsebojnih pravic in obveznosti, zato takšne pogodbe niti ni mogoče razdreti.
Kazenska ovadb predstavlja javno listino, ki le v mejah pristojnosti organov za notranje zadeve dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa - torej zgolj sum obstoja kaznivega dejanja in gradiva, ki ga ovadba omenja, ne pa tudi obstoja kaznivega dejanja oziroma njegovih elementov. Kazenska ovadba tudi ne potrjuje resničnosti vseh dejstev, kako je bilo kaznivo dejanje storjeno, vendar glede obstoja teh dejstev predstavlja dokaz, ki je v pravdnem postopku podvržen prosti dokazni oceni.
dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - omejitev dedovanja - institucionalno varstvo - vrednost prejete pomoči - lastnina države - lastnina občin - povrnitev sredstev - zakonita zastavna pravica
Po določbi 128. člena ZD se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. Premoženje, ki postane lastnina Republike Slovenije ali občine, se s sklepom izroči pristojnemu organu Republike Slovenije oziroma pristojnemu organu občine. Sodišče pa lahko odloči, da dedujejo dediči vse zapustnikovo premoženje, če se ti obvežejo povrniti vrednost dane pomoči, do katere bi se po določbah zakona omejilo dedovanje, Republiki Sloveniji oziroma občini. Slednji imata v zavarovanje svoje terjatve zakonito zastavno pravico na stvareh, ki sodijo v zapuščino.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00017919
ZP-1 člen 202d, 202d/3. ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 85, 85/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predlog za odložitev - zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po zakonu o voznikih - predložitev zdravniškega spričevala - pozivanje na dopolnitev
Storilec bi moral predlogu za odložitev izvršitve priložiti zdravniško spričevalo, česar pa, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, vse do izdaje izpodbijanega sklepa ni storil, kar je več kot dva meseca po vložitvi predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Odsotnost storilca na dopustu ne predstavlja opravičljive okoliščine, zaradi katere sodišču ni predložil zdravniškega spričevala o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu.
Če storilec predlogu za odložitev izvršitve ni mogel predložiti zdravniškega spričevala zaradi daljših čakalnih vrst, bi bilo pričakovati, da bi zaradi varstva lastnih interesov zdravniško spričevalo sodišču predložil najkasneje po pregledu, na katerega je bil naročen, vendar tudi tega ni storil in je bil za sodišče popolnoma neodziven.
Sodišče storilca niti ni bilo dolžno pozivati, da naj predloži zdravniško spričevalo, zato je brezpredmetno vsakršno navajanje razlogov, zaradi katerih se na dopis sodišča ni mogel odzvati pravočasno.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00015882
ZVEtL-1 člen 13, 13/1, 13/6.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - vpis in evidentiranje sprememb v katastru stavb ali v zemljiškem katastru - izvedensko mnenje
Prvo sodišče je izdalo sklep iz šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1. S tem sklepom se ne odloča o vprašanju pripadajočega zemljišča, ampak se z njim zgolj presodi, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa.
Določba o pritožbenem roku (333. člen ZPP oziroma 81. člen ZPP-E) po prepričanju pritožbenega sodišča spada v postopek pred sodiščem druge stopnje, čeprav 333. člen ZPP ni izrecno omenjen med tistimi izjemami, ki se uporabljajo ne glede na čas začetka pravdnega postopka (drugi odstavek 125. člena ZPP-E).
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 226, 226/4, 226/4-5, 226/4-5(3), 371, 371/9, 371/9-3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
stečajni postopek - končni načrt posebne razdelitvene mase - sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - stroški posebne razdelitvene mase - stroški končanja stečajnega postopka - specifikacija stroškov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V skladu s 3. točko devetega odstavka 371. člena v zvezi s četrtim odstavkom 226. člena ZFPPIPP je za razčlenjenost stroškov, ki dejansko omogoča preizkus tako upniku kot višjemu sodišču, potrebno, da so posamezni stroški, ki naj bi bremenili posebno stečajno maso na podlagi 3. alineje 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP, razčlenjeni po vrstah stroškov.
Tožnica ima pravico od toženca zahtevati preživnino (81. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - v nadaljevanju ZZZDR). Plačevanje preživnine v znesku, ki ga zahteva tožnica, bi res občutno zmanjšalo sredstva toženca in ogrozilo njegovo preživljanje (82.c člen ZZZDR), vendar pa drži tudi, da ima tožnica glede na vse ugotovljene okoliščine pravico do preživnine, zato je pritožbeno sodišče preživninsko obveznost toženca določilo v simboličnem znesku 10,00 EUR.
ZZZDR člen 118, 118/2. ZNP člen 59, 59/2. ZPP-UPB3 člen 32, 32/2, 32/2-3, 32/2-4.
pristojnost okrožnega sodišča - odvzem poslovne sposobnosti - podaljšanje roditeljske pravice
Na podlagi določbe drugega odstavka 118. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) ter določbe drugega odstavka 59. člena ZNP se postopek za podaljšanje roditeljske pravice lahko izvede tudi po polnoletnosti osebe, za katero se predlaga podaljšanje roditeljske pravice. Zakon predloga staršev za podaljšanje roditeljske pravice otroku po njegovi polnoletnosti časovno ne omejuje. Zaradi varovanja otrokovih koristi pa je potrebno predlog za podaljšanje roditeljske pravice praviloma vložiti že pred polnoletnostjo otroka ali čim prej po polnoletnosti otroka, ki zaradi telesne ali duševne prizadetosti ni sposoben skrbeti zase. Odločba sodišča v postopku podaljšanja roditeljske pravice po polnoletnosti osebe namreč zajame tudi čas od dopolnjene polnoletnosti, kar pomeni, da se za nazaj izključi domneva, da je taka oseba z doseženo polnoletnostjo bila sposobna sama varovati svoje interese. To pa še ne pomeni, da takega predloga ni smotrno vložiti, ko je otrok star 35 let, in to zlasti v primeru, ko je že na prvi pogled razvidno, da otrok zaradi telesne ali duševne prizadetosti tudi po polnoletnosti ni mogel skrbeti zase in so zanj dejansko skrbeli njegovi starši. Ni pa zakonske formalne ovire za vložitev takšnega predloga po polnoletnosti otroka.
prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - izpodbijanje prodajne pogodbe - kmetijska zemljišča - sklep o prodaji nepremičnin - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - nedopustni pritožbeni razlogi
Pravilnost prodaje in njena skladnost z zakonom se je presojala ob izdaji sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe, ki je bil objavljen istega dne in je postal pravnomočen. Zaradi pravnomočnosti teh sklepov se šteje, da je njuna vsebina pravilna in resnična, kasneje pa se v sam način prodaje in doseženo ceno ne da več posegati. Tu pa se obravnava sklep o izročitvi nepremičnin, s katerim stečajno sodišče odloči, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca.
družinsko nasilje - prepustitev stanovanja v izključno uporabo
Po presoji, da je nasprotni udeleženec storilec nasilja v družini, predlagateljica pa žrtev, je prvostopno sodišče tudi povsem utemeljeno zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca o prepustitvi nepremičnine v izključno uporabo nasprotnemu udeležencu po določbi 21. člena ZPND. Navedeni ukrep se lahko namreč izreče le povzročitelju nasilja.
Obdolženi je bil po izreku sodbe oproščen obtožbe, ker dejanje po zakonu ni kaznivo dejanje (1. točka 358. člena ZKP), medtem ko je po razlogih v 5. točki obrazložitve sodbe zaradi pritrjevanja obdolženčevemu zagovoru in sklicevanja na posamezne dokaze, ki so bili ocenjeni kot razbremenilni, razumeti, da je bil oproščen obtožbe, ker mu ni bilo dokazano, da je storil kaznivo dejanje, ki ga je bil obtožen (3. točka 358. člena ZKP). Gre za dva, po vsebini različna razloga oprostitve, ki v sodbi zoper enega obdolženca za eno kaznivo dejanje nista združljiva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00027466
ZZK-1 člen 243.. ZPP člen 318.. SPZ člen 43.
kmetijska zemljišča - izbrisna tožba - obid prisilnih predpisov - vknjižba lastninske pravice na delu nepremičnine na podlagi pravnomočne sodne odločbe - lastninska pravica v pričakovanju - zloraba procesnih pravic - zloraba instituta zamudne sodbe - priposestvovanje
Ker je prvi toženec z vložitvijo tožbe na ugotovitev lastninske pravice s priposestvovanjem varoval svoj pravni položaj, mu ne more iti v škodo ravnanje drugega toženca, ki se je v pravdi s tožnikom zaradi sklenitve pogodbe, aktivno branil in zagovarjal prodajo drugemu kupcu.
OZ-UPB1 člen 533, 540.. ZPP-UPB3 člen 224, 22471, 224/4.
razveza darilne pogodbe - vrnitev darila - kasneje odpadel nagib - razveza zakonske zveze - pozneje odpadla pravna podlaga posla - darilna pogodba med zakoncema - skupno in posebno premoženje zakoncev - podlaga pogodbene obveznosti (causa) - dokazna vrednost javne listine - notarski zapis
Izpodbijani pravni posel tako po namenu ne predstavlja darilne pogodbe, temveč ureja premoženjska razmerja med zakoncema glede lastništva hiše iz naslova posebnega in skupnega premoženja in tako tudi ni razloga za preklic (vtoževana je razveza) darilne pogodbe zaradi razveze pravdnih strank.
ZPP člen 14, 286, 286/4, 337, 337/1. OZ člen 179, 182.
vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - stanje ob zaključku glavne obravnave - objektivne meje pravnomočnosti - dejstva nastala po izdaji prvostopenjske sodbe - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Časovni mejnik pravnomočnosti odločbe torej sega v čas zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje in objektivne meje pravnomočnosti zajemajo le dejstva, ki nastanejo pred koncem glavne obravnave.
ZFPPIPP člen 153, 153/1, 153/2, 221a, 221b, 221b/2, 221b/2-10, 221c, 221d, 221d/1. ZGD-1 člen 51, 51/1.
poenostavljena prisilna poravnava - mikro družba - zloraba pravic - predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - formalni preizkus predloga - načrt finančnega prestrukturiranja
Res je, kot opozarja pritožnik, da bi bila vložitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, na podlagi katerega ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravljena dolžnikova insolventnost, v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja, ki zato ne more uživati pravnega varstva, saj lahko pomeni zlorabo postopka poenostavljene prisilne poravnave. Vendar po oceni višjega sodišča to ne velja za konkretni primer. Dolžnik je namreč že 22. 3. 2018 vložil predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, šele 24. 5. 2018 pa je upnik vložil predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Že pojmovno tako dolžniku ni mogoče očitati, da je s svojim predlogom oviral upnika v zvezi z njegovim (kasnejšim) predlogom za začetek stečajnega postopka.