OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00015702
SZ-1 člen 23, 23/1, 23/4, 68, 71. SPZ člen 105, 105/1, 270.
odškodninski zahtevek - skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam - stroški upravljanja - solastnina na skupnih delih - bremena skupne stvari - skupna kotlovnica več objektov - uporaba prehodnih določb SPZ - pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov
Ni podana zakonska domneva, da so etažni lastniki solastniki skupne kotlovnice, ki je skupni posebni del večstanovanjske stavbe. Ta bi bila vzpostavljena le v primeru, če bi bila pravica skupne lastnine v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe vknjižena v zemljiški knjigi. V tem primeru ni sporno, da takšne vknjižbe ni.
Tožeča stranka bi za utemeljenost tožbenega zahtevka tako morala zatrjevati (to je storila) in dokazati (to pa ji ni uspelo), da so etažni lastniki na naslovu P. 1 in P. 4 solastniki kotlovnice, za katero zatrjuje, da je posebni skupni del več večstanovanjskih stavb. Glede tega je na njej dokazno breme.
Vendar pa tudi če bi tožeča stranka bila (nekakšen) (so)upravnik etažnih lastnikov, ker upravlja skupno kotlovnico, to po oceni višjega sodišča ne bi vodilo do utemeljenosti zahtevka. V takem primeru bi tožeča stranka še vedno veljala za (so)upravnika in ne bi imela položaja "tretje osebe" v smislu ureditve razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami po IV. poglavju SZ-1.
Glede etažne lastnine, ki je obstajala že pred uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika (torej tudi za ta primer), so v skladu s prehodnim določilom 270. člena SPZ etažni lastniki imeli obveznost, da v enoletnem roku sklenejo pogodbo o medsebojnih razmerjih, v katerih so morali določiti tudi solastniške deleže na skupnih delih. Po poteku tega roka pa lahko vsak od etažnih lastnikov predlaga, da vsebino pogodbe določi v nepravdnem postopku sodišče, etažni lastniki pa lahko medsebojna razmerja še vedno določijo sporazumno.
ZZZDR člen 118, 118/2. ZNP člen 59, 59/2. ZPP-UPB3 člen 32, 32/2, 32/2-3, 32/2-4.
pristojnost okrožnega sodišča - odvzem poslovne sposobnosti - podaljšanje roditeljske pravice
Na podlagi določbe drugega odstavka 118. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) ter določbe drugega odstavka 59. člena ZNP se postopek za podaljšanje roditeljske pravice lahko izvede tudi po polnoletnosti osebe, za katero se predlaga podaljšanje roditeljske pravice. Zakon predloga staršev za podaljšanje roditeljske pravice otroku po njegovi polnoletnosti časovno ne omejuje. Zaradi varovanja otrokovih koristi pa je potrebno predlog za podaljšanje roditeljske pravice praviloma vložiti že pred polnoletnostjo otroka ali čim prej po polnoletnosti otroka, ki zaradi telesne ali duševne prizadetosti ni sposoben skrbeti zase. Odločba sodišča v postopku podaljšanja roditeljske pravice po polnoletnosti osebe namreč zajame tudi čas od dopolnjene polnoletnosti, kar pomeni, da se za nazaj izključi domneva, da je taka oseba z doseženo polnoletnostjo bila sposobna sama varovati svoje interese. To pa še ne pomeni, da takega predloga ni smotrno vložiti, ko je otrok star 35 let, in to zlasti v primeru, ko je že na prvi pogled razvidno, da otrok zaradi telesne ali duševne prizadetosti tudi po polnoletnosti ni mogel skrbeti zase in so zanj dejansko skrbeli njegovi starši. Ni pa zakonske formalne ovire za vložitev takšnega predloga po polnoletnosti otroka.
Obdolženi je bil po izreku sodbe oproščen obtožbe, ker dejanje po zakonu ni kaznivo dejanje (1. točka 358. člena ZKP), medtem ko je po razlogih v 5. točki obrazložitve sodbe zaradi pritrjevanja obdolženčevemu zagovoru in sklicevanja na posamezne dokaze, ki so bili ocenjeni kot razbremenilni, razumeti, da je bil oproščen obtožbe, ker mu ni bilo dokazano, da je storil kaznivo dejanje, ki ga je bil obtožen (3. točka 358. člena ZKP). Gre za dva, po vsebini različna razloga oprostitve, ki v sodbi zoper enega obdolženca za eno kaznivo dejanje nista združljiva.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje pritožbe - poziv na predložitev pooblastila - dolžnost predložitve pooblastila - pravica do pritožbe
Dolžnosti sodišča iz 120. člena ZKP, na katere se pritožnica v pritožbeni obrazložitvi pri tem sklicuje, se nanašajo na določena pisanja, kot so obtožni akt, sodba itd. in ne denimo še na obvestila obdolžencu o pozivanju strokovnega pomočnika k predložitvi pooblastila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00027466
ZZK-1 člen 243.. ZPP člen 318.. SPZ člen 43.
kmetijska zemljišča - izbrisna tožba - obid prisilnih predpisov - vknjižba lastninske pravice na delu nepremičnine na podlagi pravnomočne sodne odločbe - lastninska pravica v pričakovanju - zloraba procesnih pravic - zloraba instituta zamudne sodbe - priposestvovanje
Ker je prvi toženec z vložitvijo tožbe na ugotovitev lastninske pravice s priposestvovanjem varoval svoj pravni položaj, mu ne more iti v škodo ravnanje drugega toženca, ki se je v pravdi s tožnikom zaradi sklenitve pogodbe, aktivno branil in zagovarjal prodajo drugemu kupcu.
ZFPPIPP člen 153, 153/1, 153/2, 221a, 221b, 221b/2, 221b/2-10, 221c, 221d, 221d/1. ZGD-1 člen 51, 51/1.
poenostavljena prisilna poravnava - mikro družba - zloraba pravic - predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - formalni preizkus predloga - načrt finančnega prestrukturiranja
Res je, kot opozarja pritožnik, da bi bila vložitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, na podlagi katerega ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravljena dolžnikova insolventnost, v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja, ki zato ne more uživati pravnega varstva, saj lahko pomeni zlorabo postopka poenostavljene prisilne poravnave. Vendar po oceni višjega sodišča to ne velja za konkretni primer. Dolžnik je namreč že 22. 3. 2018 vložil predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, šele 24. 5. 2018 pa je upnik vložil predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Že pojmovno tako dolžniku ni mogoče očitati, da je s svojim predlogom oviral upnika v zvezi z njegovim (kasnejšim) predlogom za začetek stečajnega postopka.
ZPP člen 14, 286, 286/4, 337, 337/1. OZ člen 179, 182.
vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - stanje ob zaključku glavne obravnave - objektivne meje pravnomočnosti - dejstva nastala po izdaji prvostopenjske sodbe - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Časovni mejnik pravnomočnosti odločbe torej sega v čas zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje in objektivne meje pravnomočnosti zajemajo le dejstva, ki nastanejo pred koncem glavne obravnave.
predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - pravica do zasebne lastnine - pravna in socialna država
Preveč restriktivno je stališče sodišča prve stopnje, da predlagatelju zaradi nemožnosti dostopa do njegovega stanovanja ter neizvršitve sodne odločbe (izpraznitve stanovanja) nastaja kvečjemu nadomestljiva materialna škoda. V kontekstu presoje predpostavk za izdajo predlagane začasne odredbe ni pravilno ovrednotilo (ustrezno uravnotežene) pritožnikove pravice do zasebne lastnine ter še posebej okoliščine, da je bil (oziroma ali je bil) poseg nasprotne udeleženke izveden iz šikanoznih razlogov in usmerjen k temu, da sodno varstvo ne bi moglo doseči svojega namena. V tem primeru torej nasprotna udeleženka ni (ne bi) posegla zgolj v individualne pravice predlagatelja, temveč tudi v eno izmed temeljnih vrednot pravne države.
družinsko nasilje - prepustitev stanovanja v izključno uporabo
Po presoji, da je nasprotni udeleženec storilec nasilja v družini, predlagateljica pa žrtev, je prvostopno sodišče tudi povsem utemeljeno zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca o prepustitvi nepremičnine v izključno uporabo nasprotnemu udeležencu po določbi 21. člena ZPND. Navedeni ukrep se lahko namreč izreče le povzročitelju nasilja.
pravni interes za pritožbo - konkretna pravna korist - naknadno odpadel pravni interes
Razlog za prekinitev postopka je odpadel in se torej postopek v tej pravdni zadevi nadaljuje. Tretja toženka, ki s pritožbo izpodbija razloge sodišča prve stopnje, zaradi katerih je to pravdni postopek prekinilo, zato za izpodbijanje sklepa nima več pravnega interesa, saj je že nastopil pravni položaj, ki ga je zasledovala s pritožbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00015294
SZ-1 člen 24, 24/5, 25, 25/1, 49, 49/1, 53, 53/2.
pogodba o opravljanju upravniških storitev - posest stanovanja - lastnik stanovanja - zemljiškoknjižno stanje - zemljiška knjiga - (ne)vpis v zemljiško knjigo - spor majhne vrednosti
S pritožbenim ponavljanjem navedb pred sodiščem prve stopnje, da čeprav je v zemljiški knjigi njena pravna prednica vpisana kot lastnica tega stanovanja, ona ni njegova dejanska lastnica, kar da naj bi izhajalo iz listin, na katere se sklicuje, in da je ZLNDL določal, da postanejo etažni lastniki nekdanji imetniki pravice uporabe na posameznem stanovanju, ne more doseči presoje, da ni lastnica spornega stanovanja. Te listine namreč ne predstavljalo dokazila o lastništvu nepremičnin niti dokazila o prenosu le-tega. Pritožbena navedba, da tožena stranka stanovanja nima posesti in ga ne uporablja, pa za presojo lastništva ni pomembna.
Če zemljiškoknjižno stanje ob lastninjenju ni ustrezalo dejanskemu, pa se zoper zemljiškoknjižni sklep pravna prednica tožene stranke ni pritožila, lahko še vedno doseže zemljiškoknjižni prenos na „upravičenega“ lastnika po za to predpisanem postopku, npr. na podlagi uskladitvene pogodbe
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - vodenje glavne obravnave - strokovni sodelavec - vezanost na ugotovljeno dejansko stanje - neprerekana dejstva - dokazna ocena - potrebni pravdni stroški - pregled dokumentacije - posvet s stranko - poročilo stranki
Iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo izhaja, da je narok vodil strokovni sodelavec ob vodstvu sodnice, pri čemer je bil strokovni sodelavec pravdnima strankama predstavljen, sodišče pa je strankama pojasnilo tudi pravno podlago za tak način vodenja naroka za glavno obravnavo. Ker je bila ob tem navzoča sodnica, ki je izpodbijano sodbo izdala, kršitev 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.
Sodišče tožeči stranki ni priznalo priglašenih stroškov za pregled dokumentacije in posvet s stranko ter poročilo stranki, saj ne gre za samostojne storitve, ki že ne bi bile zajete v tarifni številki za sestavo odgovora na pritožbo.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - rok za ugovor zoper plačilni nalog - štetje rokov - iztek roka na soboto
Tožnici je bil plačilni nalog vročen 1. 6. 2018, zato bi 8-dnevni rok res iztekel 9. 6., kot to ugotavlja sodišče prve stopnje, vendar pa, ker je bil ta dan sobota, rok ne more izteči prej, kot prvi naslednji delovni dan, to pa je bilo v ponedeljek, 11. 6. 2018.
odvzem poslovne sposobnosti - delni odvzem poslovne sposobnosti - uvedba postopka po uradni dolžnosti - sklep o uvedbi postopka - pritožba zoper sklep o uvedbi postopka - razlogi za odvzem poslovne sposobnosti - psihiatrično izvedensko mnenje
Kdaj je podan utemeljen razlog, zaradi katerega je potrebno določeni osebi odvzeti poslovno sposobnost, je treba presojati v povezavi s 44. členom ZNP. Po tej določbi sodišče odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, ali drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.
ZASP člen 37, 37/1, 37/2, 38, 38/1, 50, 131, 151, 154, 154/1, 189, 189/4. OZ člen 190, 190/1, 347. ZMed člen 86. ZS člen 54, 54/2.
privatno in drugo lastno reproduciranje - pravica proizvajalca fonograma - nadomestilo za tonsko in vizualno snemanje - zmotna uporaba materialnega prava
Deležev posameznih proizvajalcev predvajanih fonogramov v celotni delilni masi, ki jo Zavod IPF pridobi od plačanih nadomestil za javno predvajanje fonogramov ni mogoče uporabiti za delitev nadomestila za privatno ali drugo lastno reproduciranje, niti za odločitev o neupravičeni obogatitvi.
ZASP člen 37, 37/1, 38, 50, 151, 154, 154/1. ZMed-1 člen 86. OZ člen 190, 190/1.
nadomestilo za tonsko in vizualno snemanje - zavezanec za plačilo nadomestila - ključ delitve - delež posameznega proizvajalca fonogramov - primerna odmena - neupravičena pridobitev
Deležev posameznih proizvajalcev predvajanih fonogramov v celotni delilni masi, ki jo Zavod IPF pridobi od plačanih nadomestil za javno predvajanje fonogramov, ni mogoče uporabiti za delitev nadomestila za privatno ali drugo lastno reproduciranje, niti za odločitev o neupravičeni obogatitvi.
ZOdv člen 19. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20. ZPP člen 155.
stroški postopka - odvetniška nagrada - pripravljalni narok - nagrada za zastopanje na naroku - priprava na narok - vabljenje strank na narok - samostojna storitev odvetnika
V sklop stroškov zastopanja na naroku sodijo tudi opravila, ki jih mora odvetnik izvesti zaradi priprave na narok; med drugim tudi vabljenje svoje stranke. Ker ne gre za samostojno storitev, so stroški vabljenja na narok vključeni v nagrado, predvideno za zastopanje na naroku.
varstvo konkurence - začasna odredba - nelojalna konkurenca - nelojalno delovanje - vrednostna sodba - okrnitev ugleda pravne osebe
Zmotno je pritožbeno stališče, da sta abstraktna zahtevka edini možni način, da tožena stranka doseže učinkovito sodno varstvo, ker da ne more vedeti, kakšna dejanja bo izvajala tožnica v bodoče. Prepovedano ravnanje mora izhajati iz konkretnega protipravnega ravnanja in mora biti v tej smeri dovolj konkretizirano. Pojavne oblike žaljivih obdolžitev in obrekovanj, morajo biti vsebinsko dovolj opredeljene, da je jasno, na kaj se prepoved nanaša.
Pojem nelojalnega dejanja, ki zajema širjenje neresničnih podatkov o drugem podjetju, ki škodijo oziroma utegnejo škoditi ugledu ali poslovanju drugega podjetja je vsebinsko enak pojmu obrekovanja ali žaljive obdolžitve v kazenskem pravu, kar je podrobno obrazložilo že sodišče prve stopnje. Temu pritožbeno sodišče dodaja le, da bi tudi izrekanje vrednostne sodbe, ki bi lahko prizadela ugled drugega podjetja, lahko bilo dejanje nelojalne konkurence, če bi bili izpolnjeni vsi elementi generalne klavzule iz drugega odstavka 63.a člena ZPOmK-1. Ni nelojalno le razširjanje neresnic o dejstvih, nelojalno je lahko tudi razširjanje škodljivih vrednostnih sodb o drugem podjetju, ki bi lahko prizadele njegov ugled ali poslovanje.
Upoštevaje ugotovljeno neodvisno naravo bančne garancije, višje sodišče poudarja, da tožeča stranka ni bila niti upravičena niti dolžna opravljati presoje, ali je bila unovčena pravilna garancija: navedena presoja bi neizogibno pomenila, da tožeča stranka preverja, katere napake so bile dejansko storjene oz. odpravljene, kar je garantova obveza izključno v primeru odvisnih garancij.
Neutemeljene so trditve tožene stranke, da je besedilo garancije v celoti pripravila tožeča stranka, zaradi česar je morebitne nejasne določbe potrebno razlagati v korist tožene stranke. Višje sodišče je že pojasnilo, da določbe drugega odstavka garancije ni mogoče razumeti kot nejasnega. Četudi bi besedilo določbe bilo nejasno oziroma sporno, in bi ga bilo potrebno skladno z določbo drugega odstavka 82. člena OZ razlagati glede na skupen namen pogodbenih strank, višje sodišče ne bi prišlo do drugačnega zaključka, saj je tožena stranka v prošnji za izdajo garancije izrecno napisala, da želi izdajo neodvisne nepogojne garancije na prvi poziv in brez ugovora.
Plačilna obveznost tožeče stranke je nastala z dnem izdaje garancije, v plačilo pa je zapadla z dnem njenega unovčenja.