URS člen 25. ZIZ člen 16, 16/5, 36, 185, 185/1, 189, 189/6, 191, 191/3, 192, 192/3. ZPP člen 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
javna dražba nepremičnin - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - grajanje procesnih kršitev - udeleženec postopka - sklep o izročitvi nepremičnine - pravica do sodelovanja v postopku - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Pritožnik je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje kot opravičljiv razlog za zamudo prodajnega naroka navedel, da se je ta začel pet minut prej, kot je bil razpisan. Vrnitev v prejšnje stanje je v izvršilnem postopku dovoljena samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor, ne pa tudi, če je zamujen narok.
Pritožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje je po vsebini graja procesne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj pritožnik zatrjuje, da mu je sodišče prve stopnje s svojim nezakonitim postopanjem onemogočilo sodelovanje na dražbi. Navedeno grajo bo moralo sodišče prve stopnje preučiti in kršitev odpraviti, če se bo izkazalo, da je graja utemeljena.
Izdaja sklepa o izročitvi je vezana na zakonitost izvedbe prodajnega naroka, kar izhaja tudi iz določila, da je dopustno grajati nepravilnosti še tudi v pritožbi zoper sklep o izročitvi. Zato pravnomočnost sklepa o domiku, ki je bil v obravnavani zadevi že izdan, sodišču prve stopnje ne preprečuje, da v fazi pred izdajo sklepa o izročitve samo odpravi morebitne procesne kršitve na način, da razveljavi opravljeno prodajo in določi novo prodajo.
Pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o izročitvi nepremičnine nimajo le dejanski udeleženci dražbe, ampak tudi vsi potencialni udeleženci, ki so imeli upravičenje, da se dražbe udeležijo, pa jim je bilo sodelovanje onemogočeno. Četudi je sodišče prve stopnje mnenja, da zatrjevana kršitev ni podana, mora vročiti sklep o izročitvi nepremičnine pritožniku kot udeležencu postopka dražbe, da lahko morebitne nepravilnosti uveljavlja v pritožbi.
Iz izreka izpodbijane sodbe povsem jasno izhajajo vsi zakonski znaki obdolžencema očitanega kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku 196. člena KZ-1, in sicer katere pravice oškodovanca E.P. sta obdolženca v sostorilstvu zavestno kršila in za koliko je oškodovanec zaradi takšnega ravnanja obdolžencev prikrajšan.
V izpodbijani sodbi je sodišče prve stopnje pravilno poudarilo, da je sodna praksa že zavzela stališče, da je storilec tega kaznivega dejanja lahko tudi tisti, ki v družbi dejansko vodi posle ne glede na njegov status v njej, kar je bilo v obravnavanem primeru za obdolženega S.J. zanesljivo ugotovljeno.
Sodišče prve stopnje na podlagi podrobnega pregleda izpisa prometa na TRR družbe pravilno ugotovilo, da je družba določena denarna sredstva vseeno imela (stanje na TRR na dan 19.3.2015 dobroimetje v znesku 2.280,95 EUR), vendar jih je namesto poplačil obveznosti do oškodovanca, namenila za poplačilo drugih obveznosti, ki so omogočali nadaljnje poslovanje družbe.
dodatek za pomoč in postrežbo - najtežje prizadeti upravičenci
Sodno izvedensko mnenje specialistke medicine dela je jasno, popolno in strokovno argumentirano. Podano je na podlagi razpoložljive medicinske dokumentacije in tožnikovega osebnega pregleda. Predstavlja dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da je tožnik do 1. 3. 2017 sicer potreboval 24-urni nadzor svojcev, ne pa tudi strokovne pomoči za izvajanje zdravstvene nege. Sodišče prve stopnje ga je zato utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka na odpravo izpodbijanih posamičnih upravnih aktov in priznanje dodatka za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence.
stroški prevoza na delo in z dela - odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sprememba prebivališča
V primeru sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi delavcu pripadajo pravice in obveznosti iz te pogodbe, in ne pravice in obveznosti, ki so bile določene v prejšnji (odpovedani) pogodbi. V novi pogodbi o zaposlitvi je določeno, da se tožniku materialni stroški v zvezi z delom povrnejo v skladu s kolektivnimi pogodbami in drugimi akti delodajalca (pri čemer podjetniška kolektivna pogodba določa, da delavcu pripadajo stroški prevoza, kot so določeni v pogodbi o zaposlitvi) in da se tožniku, ki je spremenil kraj bivališča, ki ima za posledico povečanje povračila stroškov prevoza po določenem datumu, povračilo povrne iz naslova, ki ga je imel ob podpisu pogodbe o zaposlitvi. Zato tožniku pripadajo stroški prevoza iz naslova, kot je določen v novi pogodbi o zaposlitvi.
ZPSPP člen 12. OZ člen 58, 140, 190, 191, 193. ZPP člen 7, 7/1, 358, 358-5.
najemnina za poslovne prostore - ustna najemna pogodba - delna realizacija pogodbe - neveljavna pogodba - neupravičena obogatitev - neupravičena pridobitev - uporabnina za poslovne prostore - trditveno in dokazno breme - medsebojna kompenzacija - privolitev v lastno prikrajšanje - poštenost pridobitelja
Najemna pogodba za najem poslovne stavbe ali poslovnih prostorov, ki ni sklenjena v pisni obliki, ni veljavna. Iz izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje izhaja ugotovitev, da pisna najemna pogodba za najem dela poslovnih prostorov tožeče stranke ni bila sklenjena. Ugotovljeno je bilo tudi, da je bil s kompenzacijo poravnan le del najemnine po prvem računu, ki je zajemal obdobje od januarja do marca 2013. Zatrjevana ustno dogovorjena najemna pogodba torej tudi ni bila v pretežnem delu realizirana. Že iz tega razloga ni mogoče šteti, da je bila veljavno sklenjena ustna najemna pogodba (58. člen OZ).
V kolikor bi držalo, da je bila dogovorjena brezplačna uporaba, tožeča stranka ne bi imela terjatve do tožene stranke, kar pomeni, da ne bi bilo treba ničesar pobotati, temveč bi tožena stranka od tožeče stranke zahtevala plačilo dobavljenega blaga.
Glede na to, da se pričakovanja o uspešnem poslovnem sodelovanju niso uresničila, se tudi ni uresničilo pričakovanje o kompenzaciji medsebojnih terjatev. Tožena stranka ima torej do tožeče stranke obveznost, ki je po svoji naravi denarna obveznost, te obveznosti pa ob zapadlosti terjatve ni opravila na način, kot je bilo dogovorjeno (pričakovano). Tako tožeča stranka pravilno uveljavlja zoper toženo stranko zahtevek za plačilo denarne odmene za uporabo dela njenih poslovnih prostorov.
odločitev o pravdnih stroških - nagrada za narok - nov postopek pred sodiščem prve stopnje
V konkretnem primeru ni sporno, da je Višje delovno in socialno sodišče s sklepom pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Hkrati je odločilo, da so stroški odgovora na pritožbo nadaljnji stroški postopka. V ponovljenem postopku sodišče prve stopnje sicer zmotno tožniku ni priznalo še ene nagrade za narok skladno s tar. št. 3102. Vendar pa je sodišče prve stopnje hkrati tudi zmotno tožniku priznalo tri nagrade za narok po tar. št. 3102, čeprav strankam pripada le ena nagrada za narok ne glede na to, koliko narokov je bilo v zadevi opravljenih. Strankam pa pripada več nagrad za narok, če je po razveljavitveni odločbi višjega sodišča zadeva vrnjena nižjemu sodišču v novo sojenje. V konkretnem primeru to pomeni, da tožniku pripada nagrada skladno s tar. št. 3102 za en narok v prvem postopku ter ena nagrada za narok v ponovljenem postopku, to je skupaj dve nagradi za narok.
ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 48, 51.
izvedensko mnenje - nagrada - izvedenina
Glede na to, da je vsebina vprašanj terjala proučitev enake oziroma iste dokumentacije, nagrada za študij dokumentacije oziroma spisa pa je že bila priznana, izvedenki ni mogoče priznati nagrade za študij spisa še enkrat.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00016313
ZPP člen 8. ZPSPP člen 31. SPZ člen 260.
načelo kavzalnosti - razdrtje pogodbe - deklaratoren vpis v zemljiško knjigo - prenehanje stavbne pravice - najem poslovnega prostora - prepričljiva dokazna ocena
V našem pravu velja načelo kavzalnosti med zavezovalnimi in razpolagalnimi pravnimi posli, kar pomeni, da ima neobstoj zavezovalnega pravnega posla (kot posledica razdrtja Pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice) za posledico tudi neveljavnost razpolagalnega pravnega posla. Vknjižba stavbne pravice v zemljiški knjigi je tako iz materialnopravnega razloga od razdrtja pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice dalje neveljavna. Z zakonsko določbo, da stavbna pravica preneha z izbrisom, so lahko varovane le tretje dobroverne osebe, ne morejo pa se nanjo sklicevati osebe, ki jim je znano, da ni več zavezovalnega pravnega posla.
obstoj delovnega razmerja - voznik tovornega vozila - prenos dejavnosti - prevzem delavcev - sprememba delodajalca - odklonitev prehoda k delodajalcu prevzemniku - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Dejstvo, da je nadrejeni delavec tožnika opozoril, da mora o svojem nestrinjanju s prenosom obvestiti kadrovsko službo in da je o tem bil tožnik obveščen že z obvestilom z dne 24. 9. 2015 ter je tožnik kadrovski službi vročil izjavo o nestrinjanju s prehodom šele 2. 10. 2015, potrjuje pravilni zaključek sodišča prve stopnje, da mora delavec prehod odkloniti pred samim prenosom podjetja, česar pa tožnik ni storil. Prav tako delavec ne more opravljati dela pri delodajalcu prevzemniku, če je odklonil prehod k novemu delodajalcu.
ZDR-1 člen 75, 111, 111/1.. Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 1.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - sprememba delodajalca - prenos podjetja
Pri razlagi določil 75. člena ZDR-1 je potrebno upoštevati Direktivo Sveta 2001/23/ES o približevanju zakonodaj članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov ter sodbe Sodišča evropske skupnosti v zvezi z njeno uporabo. Bistveni kriterij prenosa je ohranitev identitete podjetja, prav tako pa so pomembne druge okoliščine. V posameznem primeru je treba ugotavljati, ali je šlo za morebiten prenos gospodarske enote oziroma ohranitev identitete, ali so bile prenesene nepremičine, premične stvari in pravice, ali je nov delodajalec prevzel večino delavcev ali ne, ali so prenesene tudi stranke, opravljanje dejavnosti na isti lokaciji in podobno. Tako za prenos tudi ni bistveno, da obstaja pisna pogodba o prevzemu delavcev.
pregled spisa - pravica do pregleda in prepisovanja spisa - zaslišanje oškodovanca
Prošnja pooblaščenke oškodovanke za pregled spisa se zavrne, dokler oškodovanka ne bo zaslišana kot priča oziroma ne bo ugotovljeno, da njeno zaslišanje ni potrebno.
ZDR-1 člen 130, 130/3.. ZDR člen 130.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2006) člen 80.
stroški prevoza na delo in z dela - sprememba prebivališča - kolektivna pogodba
ZDR je v 130. členu določal, da je delodajalec dolžan delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Kolektivna pogodba trgovine dejavnosti iz leta 2006 pa je povračilo stroškov urejala v 80. členu in sicer, da je delavec upravičen do povračila stroškov za dneve prisotnosti na delu od kraja prebivališča določenega v pogodbi o zaposlitvi do sedeža delodajalca oziroma do kraja opravljanja dela (prvi odstavek); če pa delavec tekom trajanja delovnega razmerja spremeni prebivališče, s katerega prihaja na delo, mu delodajalec ni dolžan povrniti stroškov za prevoz na delo in z dela, če so ti višji, kot sta jih dogovorila s pogodbo o zaposlitvi, razen če se delavec in delodajalec ne dogovorita drugače (drugi odstavek). Navedena določba pomeni, da sprememba prebivališča delavca, ki ima za posledico povišanje stroškov prevoza na delo in z dela, ne vpliva na povračilo stroškov prevoza, ki izhaja iz kraja dogovorjenega s pogodbo o zaposlitvi.
Dejstvo, da sedaj veljavna Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine iz leta 2014 nima določb v zvezi z naknadno povečanimi stroški za prevoz na delo in z dela, zaradi česar je potrebno v zvezi s tem vprašanjem uporabiti tretji odstavek 130. člena ZDR-1, ki izrecno določa, da v primeru, če so zaradi razlogov na strani delavca strošek za prevoz na delo in z dela naknadno poveča, ima delavec pravico do povračila tako povečanega stroška za prevoz na delo in z dela, če je tako določeno v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti oziroma če se tako sporazume z delodajalcem.
Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP
Sodišče prve stopnje je naložilo toženi strani plačilo skupnega bruto zneska iz posameznega naslova z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pri čemer iz izreka sodbe izhajajo le datumi začetka teka obresti, ni pa razvidno, od katerih zneskov oziroma osnove obresti tečejo. Izrek sodbe zato ni razumljiv, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da se je tožnica s pogodbo o zaposlitvi veljavno odpovedala pravici do uveljavljanja obstoja delovnega razmerja. Ustavno sodišče RS je v zadevi Up-63/03 zavzelo stališče, da se delavec ne more odpovedati pravicam iz delovnega razmerja, vsaj ne do višine zakonskega minimuma oziroma minimuma po kolektivni pogodbi. V navedeni zadevi je sicer res odločalo o odpravnini, vendar je za predmetni spor bistveno stališče, da se delavec ne more odpovedati kar vsem nedoločno opredeljenim zahtevkom zoper delodajalca, saj gre za pravice delavca, ki jih med drugim izrecno varuje zakon zaradi posebnega varstva njegovega položaja kot šibkejše strani.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da dejstvo, da tožnica ni imela formalnih pogojev za zasedbo delovnega mesta, ne vpliva na ugotovitev, da so med pravdnima strankama obstajali vsi elementi delovnega razmerja.
V konkretnem primeru zapadlost terjatve ne izhaja iz sodne poravnave, temveč je odvisna od nastopa bodočih, negotovih dejstev (zamude s plačilom obroka več kot 30 dni ali dvakratna zamuda s plačilom obroka), ki jih je treba ugotoviti na predpisan način. Iz 3. alineje drugega odstavka 1. točke sodne poravnave namreč ni razviden natančen datum zapadlosti upnikove terjatve. Sodna poravnava, ki vsebuje pogojno terjatev, tako brez predložitve javne listine oziroma po zakonu overjene listine, ki izkazuje zapadlost terjatve, ni izvršljiva. Če upnik s takšno listino ne razpolaga, mora zapadlost terjatve uveljavljati s tožbo v pravdnem postopku.
ZIKS člen 145a.. ZDen člen 44, 44/3, 44/6, 85, 85/1.. ZNP člen 37.. Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (2000) člen 11, 13, 14, 15, 15/1.. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (1992) člen 1, 2.
denacionalizacija - zaplemba premoženja - vrnitev zaplenjenega premoženja - odškodnina v obliki obveznic - pravni status zemljišč ob podržavljenju - ocena vrednosti podržavljene nepremičnine
Temeljno načelo glede določanja višine odškodnine je, da se ta odmerja za zaplenjeno premoženje po stanju premoženja v času zaplembe in ob upoštevanju sedanje vrednosti (44. člen Zakona o denacionalizaciji, v nadaljevanju ZDen). Pri zemljiščih je torej pomemben njihov pravni status (kmetijsko, nezazidano ali zazidano stavbno) ob zaplembi. V uveljavljeni in ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča RS je sprejeto stališče, da je kot nezazidana stavbna zemljišča mogoče vrednotiti le tista zemljišča, sicer podržavljena (zaplenjena) kot kmetijska zemljišča, ki so bila že ob podržavljenju v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje opredeljena kot gradbena zemljišča ali pa jim je to namembnost določil predpis, na podlagi katerega so bila podržavljena
Predlagatelj bi status zaplenjenih zemljišč kot stavbnih lahko dokazal le, če bi dokazal, da so bila v času zaplembe opredeljena kot stavbna v načrtih stanovanjsko komunalne gradnje, kot izhaja iz citirane odločbe Ustavnega sodišča; glede na čas podržavljenja bi to bili le regulacijski načrti z gradbenimi okoliši, ki so opredeljevali zazidana območja in območja, namenjena za zazidavo, izdelani na podlagi Gradbenega zakona
Zemljišča, za katera predlagatelj ni uspel dokazati, da so bila že v času zaplembe namenjena za gradnjo, je potrebno vrednotiti po njihovih katastrskih podatkih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00016312
SPZ člen 115. SZ-1 člen 37. ZPP člen 286.b, 286.b/1.
zaslišanje priče - nesporna dejstva - skupni deli stavbe v etažni lastnini - dokaz z zaslišanjem strank - pravica stranke do izjave - kršitev načela neposrednosti - nedopusten pritožbeni razlog - zbor etažnih lastnikov - posli rednega upravljanja - delitev obratovalnih stroškov - delitev stroškov med etažnimi lastniki
V redno upravljanje pa sodijo tudi dogovori o delitvi posameznih skupnih stroškov obratovanja, ki ne odstopajo od splošnega pravila 115. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), to je, da s stroški delijo v skladu s solastniškimi deleži.
odpravnina - predsednik uprave - dolžnost izpolnitve obveznosti - odpoklic s funkcije - davki - prispevki - bruto znesek - prekoračitev tožbenega zahtevka - neutemeljen odpoklic poslovodje - denarna odškodnina
Sodišče sme zavrniti zahtevek šele, če ugotovi, da ni utemeljen po nobeni izmed pravnih norm in ne že, če ugotovi, da ni utemeljen z vidika pravne norme, na katero se sklicuje stranka.
Šteje se, da je bil tožnik s funkcije predsednika uprave pri toženi stranki odpoklican brez utemeljenega razloga že zato, ker ta sklep ni bil formalno zakonit (ker niti v sklepu o odpoklicu niti v zapisniku seje nadzornega sveta niso bili vsebinsko opredeljeni razlogi za odpoklic). Odpoklic tožnika brez utemeljenega razloga je tudi v nasprotju z drugim odstavkom 286. člena ZGD-1.
Tožniku glede na določbo drugega odstavka 13. člena pogodbe o zaposlitvi pripada odškodnina v prisojeni višini, zato ni odločilnega pomena dejstvo, da mu je sodišče prve stopnje to odškodnino prisodilo v vtoževani višini brez predhodnega odvoda davkov in prispevkov. Takšna odločitev je tudi v skladu z novejšo sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, na podlagi katere je zaključiti, da tožniku pripada znesek v (bruto) višini, kot ga vtožuje in da je obračun in odvod predpisanih dajatev stvar davčno upravnih organov. Ker je tožnik zahteval izplačilo zneska v višini, ki mu ga je sodišče prve stopnje prisodilo, ni prišlo do prekoračitve tožbenega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM00016301
SPZ člen 206, 209, 209/2. ZFPPIPP člen 46, 151, 231, 213/1, 213/1-1, 371.
prepoved vnovčenja - globalna fiduciarna cesija - vpliv postopka prisilne poravnave - ločitvena pravica - terjatve, nastale po začetku postopka prisilne poravnave - načelo enakega obravnavanja upnikov - razlaga jasnih pogodbenih določil
Za predmetni postopek je relevantno vprašanje vpliva prisilne poravnave nad fiduciantom na globalno fiduciarno cesijo in obstoj izvršilnega naslova za poplačilo terjatev do tožeče stranke.
Posledica odstopa v zavarovanje je prehod terjatve iz premoženja odstopnika v premoženje prevzemnika kot upnika.
Pri cesiji bodočih terjatev gre za vnaprej sklenjen sporazum o cesiji kot razpolagalnem poslu.
Upnik, ki takšno pravico uveljavlja, je ločitveni upnik. Potrjena prisilna poravnava ne učinkuje na zavarovane terjatve (1. točka prvega odstavka 213. člena ZFPPIPP). V postopku zaradi insolventnosti je treba v skladu s 46. členom ZFPPIPP vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako.
Glavni namen stečajnega postopka je enakomerno in hkratno poplačilo vseh upnikov iz stečajne mase.
Namen prisilne poravnave pa je izvedba finančnega prestrukturiranja dolžnika, ki zagotovi ugodnejše pogoje plačila upnikom, kot če bi bil začet stečajni postopek in nadaljevanje poslovanja dolžnika.
Za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja je potrebno najprej ugotoviti, ali je prišlo do spremembe v stanju invalidnosti zaradi katere bi bilo potrebno priznati nove pravice iz invalidskega zavarovanja.