Ker je odmerjena denarna dajatev bistveno nižja od z zakonom zagotovljene odmere od najnižje pokojninske osnove (775,10 EUR), je tožniku pokojnina od spornega dne dalje priznana v višini 279,03 EUR.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00016939
ZDZdr člen 39, 53.
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - starostna demenca - duševna motnja - zmanjšanje premoženja - dvig gotovine - namenska raba denarja - dolžnost ravnanja z razumno skrbnostjo
Ne drži pritožbena trditev, da udeleženčeva eksistenca s premoženjskega vidika ni v ničemer ogrožena, saj si je že do sedaj povzročil hudo premoženjsko škodo, njegova presoja realnosti pa je po oceni izvedenke tako hudo motena, da bi v kratkem lahko ostal tudi brez vsega premoženja. Glede na navedeno so podani vsi kumulativno zahtevani pogoji za pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom.
Čeprav je rok za odločitev o pritožbi zoper sklep z dne 18. 10. 2016, vloženi 3. 11. 2016, res potekel pred vložitvijo tožbe, to še ne pomeni, da so izpolnjene procese predpostavke iz 72. člena ZDSS-1. Tožnica je tožbo zoper sklep z dne 18. 10. 2016 vložila, ne da bi pred tem pri tožencu po poteku roka za izdajo dokončne odločbe, torej odločitve o pritožbi zoper sklep z dne 18. 10. 2016, zahtevala izdajo dokončnega posamičnega upravnega akta. Zato v obravnavanem primeru pogoji za dopustnost tožbe zaradi molka organa niso izpolnjeni, temveč je tožba preuranjena in je posledično z izpodbijanim sklepom zakonito zavržena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM00016301
SPZ člen 206, 209, 209/2. ZFPPIPP člen 46, 151, 231, 213/1, 213/1-1, 371.
prepoved vnovčenja - globalna fiduciarna cesija - vpliv postopka prisilne poravnave - ločitvena pravica - terjatve, nastale po začetku postopka prisilne poravnave - načelo enakega obravnavanja upnikov - razlaga jasnih pogodbenih določil
Za predmetni postopek je relevantno vprašanje vpliva prisilne poravnave nad fiduciantom na globalno fiduciarno cesijo in obstoj izvršilnega naslova za poplačilo terjatev do tožeče stranke.
Posledica odstopa v zavarovanje je prehod terjatve iz premoženja odstopnika v premoženje prevzemnika kot upnika.
Pri cesiji bodočih terjatev gre za vnaprej sklenjen sporazum o cesiji kot razpolagalnem poslu.
Upnik, ki takšno pravico uveljavlja, je ločitveni upnik. Potrjena prisilna poravnava ne učinkuje na zavarovane terjatve (1. točka prvega odstavka 213. člena ZFPPIPP). V postopku zaradi insolventnosti je treba v skladu s 46. členom ZFPPIPP vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako.
Glavni namen stečajnega postopka je enakomerno in hkratno poplačilo vseh upnikov iz stečajne mase.
Namen prisilne poravnave pa je izvedba finančnega prestrukturiranja dolžnika, ki zagotovi ugodnejše pogoje plačila upnikom, kot če bi bil začet stečajni postopek in nadaljevanje poslovanja dolžnika.
oprostilna sodba - drugostopenjska sprememba sodbe - napad na uradno osebo
Pritrditi je pritožbi, da dejansko stanje v obravnavani zadevi ni bilo tako zanesljivo ugotovljeno, da ne bi bilo nobenih pomislekov o pravilnosti prvostopnega oprostilnega izreka, ne pa tudi, da je z razlogi pritožbe v celoti izpodbita dokazna ocena sodišča prve stopnje ter da razlogi pritožbe narekujejo spremembo sodbe iz oprostilne v obsodilno, kar naj stori višje sodišče. Pritožbeno sodišče soglaša s tistimi izvajanji pritožbe, iz katerih izhaja, da je sodišče prve stopnje premalo natančno in zato tudi neprepričljivo ocenilo zagovor obdolženca in vse izvedene dokaze, kar vzbuja dvom o pravilnosti prvostopne odločitve.
ZPSPP člen 12. OZ člen 58, 140, 190, 191, 193. ZPP člen 7, 7/1, 358, 358-5.
najemnina za poslovne prostore - ustna najemna pogodba - delna realizacija pogodbe - neveljavna pogodba - neupravičena obogatitev - neupravičena pridobitev - uporabnina za poslovne prostore - trditveno in dokazno breme - medsebojna kompenzacija - privolitev v lastno prikrajšanje - poštenost pridobitelja
Najemna pogodba za najem poslovne stavbe ali poslovnih prostorov, ki ni sklenjena v pisni obliki, ni veljavna. Iz izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje izhaja ugotovitev, da pisna najemna pogodba za najem dela poslovnih prostorov tožeče stranke ni bila sklenjena. Ugotovljeno je bilo tudi, da je bil s kompenzacijo poravnan le del najemnine po prvem računu, ki je zajemal obdobje od januarja do marca 2013. Zatrjevana ustno dogovorjena najemna pogodba torej tudi ni bila v pretežnem delu realizirana. Že iz tega razloga ni mogoče šteti, da je bila veljavno sklenjena ustna najemna pogodba (58. člen OZ).
V kolikor bi držalo, da je bila dogovorjena brezplačna uporaba, tožeča stranka ne bi imela terjatve do tožene stranke, kar pomeni, da ne bi bilo treba ničesar pobotati, temveč bi tožena stranka od tožeče stranke zahtevala plačilo dobavljenega blaga.
Glede na to, da se pričakovanja o uspešnem poslovnem sodelovanju niso uresničila, se tudi ni uresničilo pričakovanje o kompenzaciji medsebojnih terjatev. Tožena stranka ima torej do tožeče stranke obveznost, ki je po svoji naravi denarna obveznost, te obveznosti pa ob zapadlosti terjatve ni opravila na način, kot je bilo dogovorjeno (pričakovano). Tako tožeča stranka pravilno uveljavlja zoper toženo stranko zahtevek za plačilo denarne odmene za uporabo dela njenih poslovnih prostorov.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - obrazložitev odpovedi
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove je neobrazložena in posledično nezakonita. Zgolj prepis zakonskega, abstraktnega razloga ni v skladu z drugim odstavkom 87. člena ZDR-1.
Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP
odpravnina - predsednik uprave - dolžnost izpolnitve obveznosti - odpoklic s funkcije - davki - prispevki - bruto znesek - prekoračitev tožbenega zahtevka - neutemeljen odpoklic poslovodje - denarna odškodnina
Sodišče sme zavrniti zahtevek šele, če ugotovi, da ni utemeljen po nobeni izmed pravnih norm in ne že, če ugotovi, da ni utemeljen z vidika pravne norme, na katero se sklicuje stranka.
Šteje se, da je bil tožnik s funkcije predsednika uprave pri toženi stranki odpoklican brez utemeljenega razloga že zato, ker ta sklep ni bil formalno zakonit (ker niti v sklepu o odpoklicu niti v zapisniku seje nadzornega sveta niso bili vsebinsko opredeljeni razlogi za odpoklic). Odpoklic tožnika brez utemeljenega razloga je tudi v nasprotju z drugim odstavkom 286. člena ZGD-1.
Tožniku glede na določbo drugega odstavka 13. člena pogodbe o zaposlitvi pripada odškodnina v prisojeni višini, zato ni odločilnega pomena dejstvo, da mu je sodišče prve stopnje to odškodnino prisodilo v vtoževani višini brez predhodnega odvoda davkov in prispevkov. Takšna odločitev je tudi v skladu z novejšo sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, na podlagi katere je zaključiti, da tožniku pripada znesek v (bruto) višini, kot ga vtožuje in da je obračun in odvod predpisanih dajatev stvar davčno upravnih organov. Ker je tožnik zahteval izplačilo zneska v višini, ki mu ga je sodišče prve stopnje prisodilo, ni prišlo do prekoračitve tožbenega zahtevka.
Iz izreka izpodbijane sodbe povsem jasno izhajajo vsi zakonski znaki obdolžencema očitanega kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku 196. člena KZ-1, in sicer katere pravice oškodovanca E.P. sta obdolženca v sostorilstvu zavestno kršila in za koliko je oškodovanec zaradi takšnega ravnanja obdolžencev prikrajšan.
V izpodbijani sodbi je sodišče prve stopnje pravilno poudarilo, da je sodna praksa že zavzela stališče, da je storilec tega kaznivega dejanja lahko tudi tisti, ki v družbi dejansko vodi posle ne glede na njegov status v njej, kar je bilo v obravnavanem primeru za obdolženega S.J. zanesljivo ugotovljeno.
Sodišče prve stopnje na podlagi podrobnega pregleda izpisa prometa na TRR družbe pravilno ugotovilo, da je družba določena denarna sredstva vseeno imela (stanje na TRR na dan 19.3.2015 dobroimetje v znesku 2.280,95 EUR), vendar jih je namesto poplačil obveznosti do oškodovanca, namenila za poplačilo drugih obveznosti, ki so omogočali nadaljnje poslovanje družbe.
Dolžnik lahko v skladu z določbo 311. člena OZ pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta od njega zahteva (predpostavka vzajemnosti), če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari ste vrste in iste kakovosti (predpostavka istovrstnosti) in če sta obe terjatvi zapadli (predpostavka zapadlosti). Dolg se lahko pobota tudi z zastarano terjatvijo, vendar le, če takrat, ko so se stekli pogoji za pobot, terjatev še ni bila zastarana (prvi odstavek 314. člena OZ).
Pravna podlaga za ponovno odmero starostne pokojnine je 183. člen ZPIZ-2, kjer je v tretjem odstavku določeno, da odločba iz prvega odstavka tega člena učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti, pa od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe. V konkretnem primeru to pomeni, da nova izdana odločba, s katero je priznan višji znesek pokojnine, učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi.
odškodninska odgovornost delodajalca - nova škoda - pravnomočna sodba - udar strele - nepremoženjska škoda - izvedensko mnenje
Nova škoda je tista škoda, ki izvira iz škodnega dogodka, v zvezi s katerim je bila že prisojena odškodnina, pa v času sojenja ni bilo gotovo, ali bo nastala, in če bo, kakšen bo njen obseg. Za novo škodo gre takrat, kadar ob priznanju prve škode oziroma odmere odškodnine zanjo ta še ni bila znana in njenega nastanka ni bilo mogoče predvideti, kljub temu pa se je kasneje pojavila, pri čemer mora biti dodatna škoda taka, da niti tožnik niti zavezanec za plačilo odškodnine zanjo nista mogla vedeti in nikakor ne predvideti njenih posledic.
Ker je bilo o pokojnini in tudi o sami višini pokojnine z odločbo že pravnomočno odločeno, je v pravnomočno odločbo mogoče poseči le z izrednim pravnim sredstvom po določbah ZUP-a, če so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji.
ZIKS člen 145a.. ZDen člen 44, 44/3, 44/6, 85, 85/1.. ZNP člen 37.. Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (2000) člen 11, 13, 14, 15, 15/1.. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (1992) člen 1, 2.
denacionalizacija - zaplemba premoženja - vrnitev zaplenjenega premoženja - odškodnina v obliki obveznic - pravni status zemljišč ob podržavljenju - ocena vrednosti podržavljene nepremičnine
Temeljno načelo glede določanja višine odškodnine je, da se ta odmerja za zaplenjeno premoženje po stanju premoženja v času zaplembe in ob upoštevanju sedanje vrednosti (44. člen Zakona o denacionalizaciji, v nadaljevanju ZDen). Pri zemljiščih je torej pomemben njihov pravni status (kmetijsko, nezazidano ali zazidano stavbno) ob zaplembi. V uveljavljeni in ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča RS je sprejeto stališče, da je kot nezazidana stavbna zemljišča mogoče vrednotiti le tista zemljišča, sicer podržavljena (zaplenjena) kot kmetijska zemljišča, ki so bila že ob podržavljenju v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje opredeljena kot gradbena zemljišča ali pa jim je to namembnost določil predpis, na podlagi katerega so bila podržavljena
Predlagatelj bi status zaplenjenih zemljišč kot stavbnih lahko dokazal le, če bi dokazal, da so bila v času zaplembe opredeljena kot stavbna v načrtih stanovanjsko komunalne gradnje, kot izhaja iz citirane odločbe Ustavnega sodišča; glede na čas podržavljenja bi to bili le regulacijski načrti z gradbenimi okoliši, ki so opredeljevali zazidana območja in območja, namenjena za zazidavo, izdelani na podlagi Gradbenega zakona
Zemljišča, za katera predlagatelj ni uspel dokazati, da so bila že v času zaplembe namenjena za gradnjo, je potrebno vrednotiti po njihovih katastrskih podatkih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00016312
SPZ člen 115. SZ-1 člen 37. ZPP člen 286.b, 286.b/1.
zaslišanje priče - nesporna dejstva - skupni deli stavbe v etažni lastnini - dokaz z zaslišanjem strank - pravica stranke do izjave - kršitev načela neposrednosti - nedopusten pritožbeni razlog - zbor etažnih lastnikov - posli rednega upravljanja - delitev obratovalnih stroškov - delitev stroškov med etažnimi lastniki
V redno upravljanje pa sodijo tudi dogovori o delitvi posameznih skupnih stroškov obratovanja, ki ne odstopajo od splošnega pravila 115. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), to je, da s stroški delijo v skladu s solastniškimi deleži.
V konkretnem primeru zapadlost terjatve ne izhaja iz sodne poravnave, temveč je odvisna od nastopa bodočih, negotovih dejstev (zamude s plačilom obroka več kot 30 dni ali dvakratna zamuda s plačilom obroka), ki jih je treba ugotoviti na predpisan način. Iz 3. alineje drugega odstavka 1. točke sodne poravnave namreč ni razviden natančen datum zapadlosti upnikove terjatve. Sodna poravnava, ki vsebuje pogojno terjatev, tako brez predložitve javne listine oziroma po zakonu overjene listine, ki izkazuje zapadlost terjatve, ni izvršljiva. Če upnik s takšno listino ne razpolaga, mora zapadlost terjatve uveljavljati s tožbo v pravdnem postopku.
predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve
Ker je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da tožnica predlaga izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve, ni pravilno preizkusilo, razen izkaza verjetnosti terjatve, kar pritožbeno ni sporno, izkazanosti ostalih pogojev za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve na podlagi trditev tožnice - upnice v predlogu za izdajo začasne odredbe.