Sodišče prve stopnje je naložilo toženi strani plačilo skupnega bruto zneska iz posameznega naslova z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pri čemer iz izreka sodbe izhajajo le datumi začetka teka obresti, ni pa razvidno, od katerih zneskov oziroma osnove obresti tečejo. Izrek sodbe zato ni razumljiv, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da se je tožnica s pogodbo o zaposlitvi veljavno odpovedala pravici do uveljavljanja obstoja delovnega razmerja. Ustavno sodišče RS je v zadevi Up-63/03 zavzelo stališče, da se delavec ne more odpovedati pravicam iz delovnega razmerja, vsaj ne do višine zakonskega minimuma oziroma minimuma po kolektivni pogodbi. V navedeni zadevi je sicer res odločalo o odpravnini, vendar je za predmetni spor bistveno stališče, da se delavec ne more odpovedati kar vsem nedoločno opredeljenim zahtevkom zoper delodajalca, saj gre za pravice delavca, ki jih med drugim izrecno varuje zakon zaradi posebnega varstva njegovega položaja kot šibkejše strani.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da dejstvo, da tožnica ni imela formalnih pogojev za zasedbo delovnega mesta, ne vpliva na ugotovitev, da so med pravdnima strankama obstajali vsi elementi delovnega razmerja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00017967
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/2, 153, 179.. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (2005) člen 1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - delo na višini - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina
Zgolj zato, ker tožena stranka odgovarja po načelu objektivne odgovornosti, pa njene krivdne opustitve pravil o varnosti pri delu niso nepomembne, saj jih je treba upoštevati ob presoji morebitnega deleža tožnikovega soprispevka po tretjem odstavku 153. člena OZ. Za takšno presojo je odločilno tehtanje med stopnjo povečane nevarnosti in morebitnimi neskrbnimi ravnanji oziroma opustitvami delodajalca ter oškodovanca, ki so v pravnorelevantni vzročni zvezi z nastankom škode.
Prvo tožena stranka je dopuščala delo z delovnim sredstvom, ki ne samo, da ni bilo ustrezno, temveč tudi s predpisi prepovedano. To pa je bistvena okoliščina, ki izkazuje delodajalčevo krivdo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM00016301
SPZ člen 206, 209, 209/2. ZFPPIPP člen 46, 151, 231, 213/1, 213/1-1, 371.
prepoved vnovčenja - globalna fiduciarna cesija - vpliv postopka prisilne poravnave - ločitvena pravica - terjatve, nastale po začetku postopka prisilne poravnave - načelo enakega obravnavanja upnikov - razlaga jasnih pogodbenih določil
Za predmetni postopek je relevantno vprašanje vpliva prisilne poravnave nad fiduciantom na globalno fiduciarno cesijo in obstoj izvršilnega naslova za poplačilo terjatev do tožeče stranke.
Posledica odstopa v zavarovanje je prehod terjatve iz premoženja odstopnika v premoženje prevzemnika kot upnika.
Pri cesiji bodočih terjatev gre za vnaprej sklenjen sporazum o cesiji kot razpolagalnem poslu.
Upnik, ki takšno pravico uveljavlja, je ločitveni upnik. Potrjena prisilna poravnava ne učinkuje na zavarovane terjatve (1. točka prvega odstavka 213. člena ZFPPIPP). V postopku zaradi insolventnosti je treba v skladu s 46. členom ZFPPIPP vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako.
Glavni namen stečajnega postopka je enakomerno in hkratno poplačilo vseh upnikov iz stečajne mase.
Namen prisilne poravnave pa je izvedba finančnega prestrukturiranja dolžnika, ki zagotovi ugodnejše pogoje plačila upnikom, kot če bi bil začet stečajni postopek in nadaljevanje poslovanja dolžnika.
odločitev o pravdnih stroških - nagrada za narok - nov postopek pred sodiščem prve stopnje
V konkretnem primeru ni sporno, da je Višje delovno in socialno sodišče s sklepom pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Hkrati je odločilo, da so stroški odgovora na pritožbo nadaljnji stroški postopka. V ponovljenem postopku sodišče prve stopnje sicer zmotno tožniku ni priznalo še ene nagrade za narok skladno s tar. št. 3102. Vendar pa je sodišče prve stopnje hkrati tudi zmotno tožniku priznalo tri nagrade za narok po tar. št. 3102, čeprav strankam pripada le ena nagrada za narok ne glede na to, koliko narokov je bilo v zadevi opravljenih. Strankam pa pripada več nagrad za narok, če je po razveljavitveni odločbi višjega sodišča zadeva vrnjena nižjemu sodišču v novo sojenje. V konkretnem primeru to pomeni, da tožniku pripada nagrada skladno s tar. št. 3102 za en narok v prvem postopku ter ena nagrada za narok v ponovljenem postopku, to je skupaj dve nagradi za narok.
Dolžnik lahko v skladu z določbo 311. člena OZ pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta od njega zahteva (predpostavka vzajemnosti), če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari ste vrste in iste kakovosti (predpostavka istovrstnosti) in če sta obe terjatvi zapadli (predpostavka zapadlosti). Dolg se lahko pobota tudi z zastarano terjatvijo, vendar le, če takrat, ko so se stekli pogoji za pobot, terjatev še ni bila zastarana (prvi odstavek 314. člena OZ).
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 51/1, 51/1-3.
izvedenina - zelo zahtevno mnenje
V prvem odstavku 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih so za vrednotenje pisnega izvedenskega mnenja določeni štirje razponi, in sicer za manj zahtevna, zahtevna, zelo zahtevna in izjemno zahtevna dela. Pri sami razvrstitvi nagrad je mogoče sklepati, da gre za zelo zahtevno mnenje takrat, ko je zadana naloga izvedencev tako zahtevna, da zahteva dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave, študij strokovne literature, posvetovanje z drugimi strokovnjaki itd. Takšnim kriterijem pa obravnavano mnenje, tudi po oceni pritožbenega sodišča, ne zadosti. Izvedenec je odgovarjal na najbolj osnovna vprašanja svoje stroke, ni potreboval dodatne literature, samo mnenje pa tudi po obsegu ne odstopa od podobnih mnenj in tudi ne vsebuje poglobljenih zaključkov.
Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP
oprostilna sodba - drugostopenjska sprememba sodbe - napad na uradno osebo
Pritrditi je pritožbi, da dejansko stanje v obravnavani zadevi ni bilo tako zanesljivo ugotovljeno, da ne bi bilo nobenih pomislekov o pravilnosti prvostopnega oprostilnega izreka, ne pa tudi, da je z razlogi pritožbe v celoti izpodbita dokazna ocena sodišča prve stopnje ter da razlogi pritožbe narekujejo spremembo sodbe iz oprostilne v obsodilno, kar naj stori višje sodišče. Pritožbeno sodišče soglaša s tistimi izvajanji pritožbe, iz katerih izhaja, da je sodišče prve stopnje premalo natančno in zato tudi neprepričljivo ocenilo zagovor obdolženca in vse izvedene dokaze, kar vzbuja dvom o pravilnosti prvostopne odločitve.
Stranki sta sklenili pogodbo o poklicni rehabilitaciji, in sicer skupaj z Zavodom RS za zaposlovanje. Z omenjeno pogodbo se je tožeča stranka zavezala, da bo toženi stranki omogočila poklicno rehabilitacijo, ki se bo opravila z izobraževanjem po programu "logistični tehnik". Zaključek poklicne rehabilitacije je bil določen na določen datum. Ker tožena stranka ni uspešno zaključila poklicne rehabilitacije, je posledično prišlo do razdrtja pogodbe. Tožeča stranka je upoštevaje pogodbo toženi stranki že plačala določene stroške šolnine, katerih vrnitev je tožeča stranka po razdrtju pogodbe neuspešno uveljavljala od tožene stranke. Nato je vložila tožbo, s katero je zahtevala povrnitev že plačanih stroškov v zvezi s poklicno rehabilitacijo. Skladno z določbo VIII. člena pogodbe o poklicni rehabilitaciji, je v takem primeru tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti vse nastale stroške iz II. člena pogodbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva plačila stroškov dalje.
Pravna podlaga za ponovno odmero starostne pokojnine je 183. člen ZPIZ-2, kjer je v tretjem odstavku določeno, da odločba iz prvega odstavka tega člena učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti, pa od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe. V konkretnem primeru to pomeni, da nova izdana odločba, s katero je priznan višji znesek pokojnine, učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi.
dodatek za pomoč in postrežbo - najtežje prizadeti upravičenci
Sodno izvedensko mnenje specialistke medicine dela je jasno, popolno in strokovno argumentirano. Podano je na podlagi razpoložljive medicinske dokumentacije in tožnikovega osebnega pregleda. Predstavlja dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da je tožnik do 1. 3. 2017 sicer potreboval 24-urni nadzor svojcev, ne pa tudi strokovne pomoči za izvajanje zdravstvene nege. Sodišče prve stopnje ga je zato utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka na odpravo izpodbijanih posamičnih upravnih aktov in priznanje dodatka za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence.
Dolžnik je imel možnost, da poda dodatne pripombe na odgovor, a tega ni storil. Na posplošeno zatrjevanje, da bi morala biti cenitev višja, sodišče druge stopnje ne more odgovoriti. Cenilka je pojasnila analizo trga podobnih poslovnih nepremičnin, iz katere je izhajala pri cenitvi. Dolžnik se sklicuje le na splošne kazalce trga nepremičnin v Sloveniji, ki za konkretne nepremičnine nujno ne odražajo ustrezne podlage ocenjevanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00020704
KZ-1 člen 323, 323/1, 323/2. ZKP člen 277, 277/1. ZPrCP člen 45.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - blanketna norma - predpisi o varnosti cestnega prometa - ugovor zoper obtožnico - ustavitev kazenskega postopka
Pri kaznivem dejanju z blanketno dispozicijo mora biti pravni predpis, ki dispozicijo dopolnjuje, naveden v opisu kaznivega dejanja, poleg tega pa morajo biti v izreku obtožnice navedene konkretne okoliščine, ki utemeljujejo očitek kršitve dopolnilne norme.
DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00015190
ZDen člen 67, 67/3, 78, 78/1, 78/2. ZZZDR člen 211. ZD člen 131, 213, 213/4, 220. ZPP-UPB3 člen 337. OZ-UPB1 člen 352, 352/1, 352/2.
denacionalizacijski postopek - dedovanje - obveznice - trditvena podlaga - premoženjska škoda - pravnomočnost sklepa o dedovanju - skrbnik zapuščine
Pravilna je materialnopravna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obveznost toženke kot skrbnice denacionaliziranega premoženja, da obveznice hrani do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, ko so znani dediči in njihovi dedni deleži.
Oseba, ki prevzame naloge skrbnika, mora kot dober gospodar vedeti, kakšna je njegova naloga. Toženka je s tem, ko je navedeno obveznost prekršila, ravnala protipravno, s čimer je tožnici povzročila škodo.
URS člen 25. ZIZ člen 16, 16/5, 36, 185, 185/1, 189, 189/6, 191, 191/3, 192, 192/3. ZPP člen 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
javna dražba nepremičnin - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - grajanje procesnih kršitev - udeleženec postopka - sklep o izročitvi nepremičnine - pravica do sodelovanja v postopku - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Pritožnik je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje kot opravičljiv razlog za zamudo prodajnega naroka navedel, da se je ta začel pet minut prej, kot je bil razpisan. Vrnitev v prejšnje stanje je v izvršilnem postopku dovoljena samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor, ne pa tudi, če je zamujen narok.
Pritožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje je po vsebini graja procesne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj pritožnik zatrjuje, da mu je sodišče prve stopnje s svojim nezakonitim postopanjem onemogočilo sodelovanje na dražbi. Navedeno grajo bo moralo sodišče prve stopnje preučiti in kršitev odpraviti, če se bo izkazalo, da je graja utemeljena.
Izdaja sklepa o izročitvi je vezana na zakonitost izvedbe prodajnega naroka, kar izhaja tudi iz določila, da je dopustno grajati nepravilnosti še tudi v pritožbi zoper sklep o izročitvi. Zato pravnomočnost sklepa o domiku, ki je bil v obravnavani zadevi že izdan, sodišču prve stopnje ne preprečuje, da v fazi pred izdajo sklepa o izročitve samo odpravi morebitne procesne kršitve na način, da razveljavi opravljeno prodajo in določi novo prodajo.
Pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o izročitvi nepremičnine nimajo le dejanski udeleženci dražbe, ampak tudi vsi potencialni udeleženci, ki so imeli upravičenje, da se dražbe udeležijo, pa jim je bilo sodelovanje onemogočeno. Četudi je sodišče prve stopnje mnenja, da zatrjevana kršitev ni podana, mora vročiti sklep o izročitvi nepremičnine pritožniku kot udeležencu postopka dražbe, da lahko morebitne nepravilnosti uveljavlja v pritožbi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - obrazložitev odpovedi
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove je neobrazložena in posledično nezakonita. Zgolj prepis zakonskega, abstraktnega razloga ni v skladu z drugim odstavkom 87. člena ZDR-1.
začasna nezmožnost za delo - osebni zdravnik - imenovani zdravnik
Pri začasni nezmožnosti za delo zaradi bolezni (ali poškodbe izven dela; poškodbe pri delu oz. poklicne bolezni) ne gre za dejstvo, ki bi ga le zaradi vložene izpodbojne tožbe zoper upravno odločbo, bilo mogoče vtoževati za vnaprej nedoločeno časovno obdobje. Že po naravi stvari gre praviloma za kratkotrajno in začasno zadržanost z dela iz zdravstvenih razlogov, o čemer je primarno pooblaščen in pristojen odločati izbrani osebni zdravnik.
Upoštevaje ugotovljeno neodvisno naravo bančne garancije, višje sodišče poudarja, da tožeča stranka ni bila niti upravičena niti dolžna opravljati presoje, ali je bila unovčena pravilna garancija: navedena presoja bi neizogibno pomenila, da tožeča stranka preverja, katere napake so bile dejansko storjene oz. odpravljene, kar je garantova obveza izključno v primeru odvisnih garancij.
Neutemeljene so trditve tožene stranke, da je besedilo garancije v celoti pripravila tožeča stranka, zaradi česar je morebitne nejasne določbe potrebno razlagati v korist tožene stranke. Višje sodišče je že pojasnilo, da določbe drugega odstavka garancije ni mogoče razumeti kot nejasnega. Četudi bi besedilo določbe bilo nejasno oziroma sporno, in bi ga bilo potrebno skladno z določbo drugega odstavka 82. člena OZ razlagati glede na skupen namen pogodbenih strank, višje sodišče ne bi prišlo do drugačnega zaključka, saj je tožena stranka v prošnji za izdajo garancije izrecno napisala, da želi izdajo neodvisne nepogojne garancije na prvi poziv in brez ugovora.
Plačilna obveznost tožeče stranke je nastala z dnem izdaje garancije, v plačilo pa je zapadla z dnem njenega unovčenja.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00016961
ZIZ člen 272, 272/1.. ZDSS-1 člen 43.. ZDR-1 člen 113.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - delavski predstavnik
Tožnik temeljnega pogoja za izdajo začasne odredbe (verjetnost obstoja terjatve) ni zatrjeval, ker je zmotno menil, da kot delavski predstavnik uveljavlja varstvo po 113. členu ZDR-1 in mu pri tem ni potrebno izkazati pogojev po ZIZ. Takšno stališče tožnika je materialno pravno zgrešeno. Pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarnih terjatev določa 272. člen, ZDSS-1 pa v 43. členu. Sodišče namreč lahko izda začasno odredbo, če je to potrebno, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, ter upoštevaje primarni pogoj po ZIZ, ki pa mora biti za izdajo začasne odredbe verjetno izkazan. Ta pogoj je verjetnost obstoja terjatve, ki jo vtožuje, oziroma verjetnost, da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Pri utemeljevanju predloga za izdajo začasne odredbe bi se tožnik kot delavski predstavnik moral osredotočiti na dokazovanje okoliščin, ki utemeljujejo verjeten obstoj njegove terjatve, to je ugotavljanje nezakonitosti odpovedi. Tožnik se je osredotočil le na drugi pogoj, to je na dokazovanje nenadomestljive škode, ki bi nastala zaradi nezmožnosti izvajanja sindikalne dejavnosti. Ker tožnik ni zatrjeval temeljnega pogoja začasne odredbe - verjetnosti obstoja terjatve, je že iz tega razloga predlagana začasna odredba neutemeljena.
ZDR-1 člen 130, 130/3.. ZDR člen 130.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2006) člen 80.
stroški prevoza na delo in z dela - sprememba prebivališča - kolektivna pogodba
ZDR je v 130. členu določal, da je delodajalec dolžan delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Kolektivna pogodba trgovine dejavnosti iz leta 2006 pa je povračilo stroškov urejala v 80. členu in sicer, da je delavec upravičen do povračila stroškov za dneve prisotnosti na delu od kraja prebivališča določenega v pogodbi o zaposlitvi do sedeža delodajalca oziroma do kraja opravljanja dela (prvi odstavek); če pa delavec tekom trajanja delovnega razmerja spremeni prebivališče, s katerega prihaja na delo, mu delodajalec ni dolžan povrniti stroškov za prevoz na delo in z dela, če so ti višji, kot sta jih dogovorila s pogodbo o zaposlitvi, razen če se delavec in delodajalec ne dogovorita drugače (drugi odstavek). Navedena določba pomeni, da sprememba prebivališča delavca, ki ima za posledico povišanje stroškov prevoza na delo in z dela, ne vpliva na povračilo stroškov prevoza, ki izhaja iz kraja dogovorjenega s pogodbo o zaposlitvi.
Dejstvo, da sedaj veljavna Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine iz leta 2014 nima določb v zvezi z naknadno povečanimi stroški za prevoz na delo in z dela, zaradi česar je potrebno v zvezi s tem vprašanjem uporabiti tretji odstavek 130. člena ZDR-1, ki izrecno določa, da v primeru, če so zaradi razlogov na strani delavca strošek za prevoz na delo in z dela naknadno poveča, ima delavec pravico do povračila tako povečanega stroška za prevoz na delo in z dela, če je tako določeno v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti oziroma če se tako sporazume z delodajalcem.