ZGD-1 člen 52, 52/1, 512, 513, 513/2. ZN člen 93. ZNP člen 37.
pogodba o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo - notar - notarsko overjena pogodba - pravica družbenika do informacije in vpogleda - sodna odločba o pravici do informacije in vpogleda
Predlagatelj kot družbenik je imel na podlagi 513. člena ZGD-1 pravico v nepravdnem postopku zahtevati izročitev zapisnika seje skupščine in spremenjene pogodbe o ustanovitvi nasprotnega udeleženca. Le družbenik, ki mu informacije niso bile dane ali mu ni bil dovoljen vpogled v knjige ali spise ali je poslovodja zavrnil njegovo zahtevo v nasprotju z drugim odstavkom 513. člena ZGD-1 sme od sodišča zahtevati, da s sodno odločbo dovoli, da se informacije dajo ali da se dovoli vpogled listin. Sodišče prve stopnje je v razlogih, ki jih je v bistvenem delu povzelo v svoji obrazložitvi tudi sodišče druge stopnje pojasnilo, da je predlagatelj imel na razpolago vse listine, to je zapisnik skupščinskih sklepov in spremenjene pogodbe o ustanovitvi nasprotne udeleženke. Sodišče prve stopnje mora odločiti o zahtevi za informacijo družbenika in vpogledu v listine v tem okviru, kot ga oblikuje v predlogu predlagatelj.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 111, 111/1, 111/1-4, 111/2, 131, 131/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - odškodnina za čas odpovednega roka - rok za podajo odpovedi - regres za letni dopust - neizplačane plače - opomin
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je bila dana v zakonsko določenem subjektivnem roku. Že pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi so obstajali razlogi, ki so jo utemeljevali (izbirna pravica če in kdaj bo izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi je izključno na delavcu), vendar za ugotovitev, da je bil spoštovan prekluzivni rok, to ni pomembno. Pomembno je, da so bili podani pogoji za izredno odpoved po 4. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1 (plače niso prejeli v določenih rokih petkrat zaporedoma) tudi v času izrednih odpovedi pogodb o zaposlitvi, ne glede na to, da so odpovedni razlogi obstajali že tudi prej, pa se takrat delavci še niso odločili za odpoved.
Pritožba neutemeljeno izpodbija odločitev prvostopnega sodišča o zahtevku za plačilo denarnega nadomestila za neizrabljeni letni dopust tožnici. Glede samega temelja za priznanje tega nadomestila je pravilen zaključek, da tožnica zaradi ravnanj tožene stranke dejansko ni mogla izkoristiti svoje pravice do izrabe dopusta. Zaradi nezakonitih ravnanj tožene stranke je tožnica utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je učinkovala brez odpovednega roka, in zato letnega dopusta ni mogla izrabiti oziroma je to pravico izgubila, pri tem pa ji ni mogoče očitati, da bi lahko vnaprej predvidela nastanek vzroka, ki ji bo onemogočal izrabo dopusta. Zato je njen zahtevek po samem temelju utemeljen.
Določba 8. člena ZPP sodišču ne nalaga dolžnosti, da izvede vse predlagane dokaze. Pravica stranke do izvajanja dokazov ni neomejena, pač pa ima sodišče diskrecijsko pravico zavrniti izvedbo dokaza, ki ni bistven za zadevo oziroma v kolikor sodišče razumno oceni, da je neko dejstvo že dokazano.
Tožeča stranka je imela možnost vračila nenamensko porabljenih sredstvih doseči na dva načina in sicer prek obligacijskopravne podlage, kakor je predvidena s pogodbo, ali upravnopravne podlage. V navedeno je tožena stranka privolila s podpisom Pogodbe št. 3211-11-000214. V 1. členu Pogodbe je navedeno, da predstavlja pravno podlago med drugim tudi Uredba o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov (Uredba, Ur. l. RS, št. 7/11). Ta v 53. členu določa, da mora prejemnik, v primeru ko ministrstvo ugotovi, da so bila sredstva, nakazana po tej uredbi, porabljena nenamensko, sredstva vrniti v proračun Republike Slovenije v skladu s posebnim sklepom ministra. Med pravdnima strankama nikoli ni bilo sporno, da je tožeča stranka izdala sklep št. 411-11/2011-MVZT/1 16 z dne 1. 11. 2014, s katerim je toženi stranki naložila vračilo nakazanih sredstev, kar je prvostopenjsko sodišče ugotovilo v 4. točki obrazložitve izpodbijane sodbe.
URS člen 23, 25, 26, 72. ZVO-1 člen 20. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 26. ZPP člen 212.
odškodninska odgovornost države - protipravnost - upravni spor - zakonodajna protipravnost - ravnanje z odpadno embalažo - splošna odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje stranke - protipravno ravnanje - protipravnost konkretnega posamičnega akta - neobstoj vzročne zveze - adekvatna vzročnost - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva
Za zakonodajno protipravnost, kamor se uvrščajo opustitve pri izdaji predpisov in neskladnost s hierarhično višjimi predpisi, te opustitve in neskladnost same po sebi ne zadoščajo, temveč lahko odškodninsko odgovornost utemeljijo le najhujše kršitve ustavnih določb oziroma kršitve temeljnih civilizacijskih standardov.
Ne glede na pravna stališča o tem, ali bi morala biti materija Uredbe pravzaprav vsebovana (v večji meri) že v ZVO-1, je glede na obrazloženo podana koneksnost med predmetom urejanja ZVO-1 (med drugim pravil za ravnanje z odpadki) in predmetom urejanja z Uredbo, ki podrobneje opredeljuje omejitve in predpostavke za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo, torej odpadki v smislu ZVO-1. V takem primeru pa po presoji pritožbenega sodišča o kršitvi ustavnih pravic (prav pravica do zdravega življenjskega okolja je povzdignjena na ustavno raven - 72. člen Ustave) in temeljnih civilizacijskih standardov, kar bi utemeljevalo protipravnost, ni mogoče govoriti.
Utemeljenost priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja z vidika poklica je potrebno presojati celostno, s stališča dela v času nastanka invalidnosti, prejšnjih delovnih izkušenj in dejanske, ne le teoretične usposobljenosti za drugo delo.
Pridobljeno izvedensko mnenje kot strokovno prepričljivo in skladno z medicinsko dokumentacijo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da je bil tožnik do dokončnosti izpodbijane odločbe zmožen za drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami oziroma je bila delovna zmožnost za opravljanje svojega poklica zmanjšana za manj kot 50 %. Takšno stanje ustreza definiciji III. kategorije invalidnosti iz 3. alineje 60. člena ZPIZ-1.
Ob nesporni dejanski ugotovitvi, da ima tožnik enoletno prepoved približevanja mladoletni, je potrebno uporabiti 8. točko 11. člena ZUPJS. Mladoletna hčerka zato ni bila, niti mogla biti upoštevana pri ugotavljanju materialnega položaja tožnika. Sicer je postopek v delu, ki se nanaša na priznanje višje denarne socialne pomoči z neizpodbijanim delom sodbe že pravnomočno zaključen. To pa seveda ne pomeni, da v predsodnem postopku ne bi bilo potrebno odločati tudi o denarni socialni pomoči, plačilu prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in kritje razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za mladoletno hčerko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00015327
ZIZ člen 272, 272/2. ZGD-1 člen 227. ZPP člen 212, 213.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - prepoved vračila vložka - odvisna in obvladujoča družba - poroštvo družbe za svojega delničarja - neodplačen pravni posel - informativni dokaz
Med primeri prepovedanih vračil vložkov sodi tudi zavarovanje, ki ga upnik pod takšnimi pogoji v nobenem primeru ne bi zagotovil tretji osebi (dolžniku), to je zavarovanja za obveznosti družbenika do tretjih oseb, če družba (upnik) v zameno za zagotovitev takšnega zavarovanja, ne prejme ustreznega nadomestila. Upnik je torej kot odvisna družba zagotovil poroštvo za zavarovanje obveznosti svojega družbenika (N. d. d.), iz naslova kreditne pogodbe, kjer je N. d. d., kot kreditojemalec prejel kredit od pravnega prednika dolžnika (tretje osebe).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00015357
URS člen 26, 26/1. EZ člen 64o. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2009) člen 9, 16, 18. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost države - zakonodajna protipravnost - materialno procesno vodstvo - neizvedba predlaganega dokaza - diskrecijska pravica - opustitev vložitve pravnega sredstva - prekinitev vzročne zveze - sprememba zakonodaje
Kot je bilo obrazloženo, je zakonodajna protipravnost podana le v primeru najhujših kršitev ustavnih pravic ali civilizacijskih standardov. Kršitve teh pa s sklicevanjem na rubriko "odgovorov in vprašanj" na spletni strani Vlade RS ni mogoče utemeljiti.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12.a.. ZSVarPre člen 8, 8/1, 20, 20/1, 23, 23/4.. ZUPJS člen 12, 12/2, 12/2-3, 18.
oprostitev plačila sodne takse - lastni dohodki za preživljanje - občasni neperiodični dohodki - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Določba četrtega odstavka 23. člena ZSVarPre odškodnino izrecno določa kot občasen, neperiodični dohodek, ki se upošteva pri izračunu lastnega dohodka. Odškodnino kot dohodek, ki se se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja osebe, določa tudi ZUPJS v 3. točki drugega odstavka 12. člena.
Tožena stranka je dne 3. 4. 2018 vložila zelo obširno pripravljalno vlogo na 21. straneh, v kateri je pojasnjevala dejansko stanje, in prikazala tudi plačane oziroma neplačane ure ter višek oziroma manjko ur. Tako je tožnik šele po prejemu te obsežne pripravljalne vloge, dne 6. 6. 2018 in po njeni preučitvi, lahko umaknil tožbo. Tako pritožbeno sodišče ocenjuje, da jo je umaknil pravočasno glede na določila 154. člena ZPP oziroma 158. člena ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00015491
ZKP člen 19, 352, 352/1-1, 354, 354/2, 357, 357-4. KZ-1 člen 29, 116, 210, 224.
objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - opis kaznivega dejanja - pravna opredelitev kaznivega dejanja - kaznivo dejanje umora - kaznivo dejanje uboja - subjektivni znaki kaznivega dejanja - bistveno zmanjšana prištevnost - kvalifikatorna okoliščina - nizkotni nagibi - umor iz nizkotnih nagibov - kaznivo dejanje odvzem motornega vozila - upravičeni tožilec - načelo akuzatornosti - pregon, kadar je storilec v bližnjem razmerju z oškodovancem - zasebna tožba - okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon - okoliščine, ki začasno preprečujejo kazenski pregon
Objektivna identiteta ni absolutno pravilo. Okoliščine, ki so pomembne za presojo prištevnosti storilca v času kaznivega dejanja, so pravno relevantne, saj je od njih odvisna pravna opredelitev, konkretno uporaba določb 29. člena KZ-1, ki se odraža tudi v vrsti oziroma višini kazenske sankcije. Vendar, ko je sodišče prve stopnje poseglo v opis in samo dodalo določene dele besedila, tega ni storilo obtožencu v škodo. Čeprav je dejanje kvalificiralo kot milejše kaznivo dejanje uboja namesto umora, še vedno storjeno v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, ni mogoče trditi, da je očitano dejanje spremenilo v neko popolnoma drugo kaznivo dejanje, temveč le v drugačno, pri tem je zgolj izpustilo kvalifikatorni očitek, da je obtoženec storil dejanje iz nizkotnih nagibov. V nadaljevanju konkretnega opisa je sodišče le še podrobneje nanizalo okoliščine, ki utemeljujejo očitek bistveno zmanjšane prištevnosti, kar je bil sicer očitek tudi po obtožbi. Te okoliščine pomenijo le dopolnitev konkretizacije subjektivnih znakov kaznivega dejanja, ki obtožencu ni v škodo in temelji na izvedenskem mnenju, ki je bilo obravnavano v dokaznem postopku in za obtoženčevo obrambo ni bilo presenečenje. Tudi test že razsojene stvari pokaže, da je objektivna identiteta podana, saj ni mogoče trditi, da bi bil lahko obtoženec, če bi bil pravnomočno oproščen kaznivega dejanja umora pod točko I obtožbe, lahko zatem obtožen za zanj milejše kaznivo dejanje uboja, kot je opisano v izreku sodbe pod točko I.
Tožilstvo obtožencu ni očitalo, da bi kaznivo dejanje pod točko I storil zaradi mržnje, ali vsaj velikega, hudega sovraštva, temveč navaja nizkotne nagibe, „predvsem sovraštvo“, pri čemer iz opisa ni razvidno, kateri drug nizkoten nagib bi bilo obtožencu še lahko očitati.
Ne prenese kritične presoje stališče tožilstva, da na močno sovraštvo kaže način izvršitve kaznivega dejanja. Način, ki ne dosega mržnje, kaže sicer na direktni naklep obtoženca vzeti življenje očimu in je tudi v povezavi z dejavniki, pomembnimi za bistveno zmanjšano prištevnost, kot so impulzivnost, stresni dejavniki ter sovraštvo. Upravičeno sodišče prve stopnje pri mržnji potegne vzporednico z brezobzirnim maščevanjem. Tako kot maščevanje, ki po vsebini in intenzivnosti ni enakovredno brezobzirnemu maščevanju, ne pomeni konkretizacije pojma nizkotni vzgib sovraštvo, ki ne dosega intenzitete mržnje. Tako kot je nizkotnost maščevanja kot kvalificiranega nagiba potrebno razlagati restriktivno, je potrebno restriktivno razlagati tudi mržnjo.
Kaznivo dejanje odvzema motornega vozila iz 210. člena KZ-1 se praviloma preganja po uradni dolžnosti, v 224. členu KZ-1 so določene izjeme, ko se preganja na zasebno tožbo. Odtujeni avto je bil last obtoženčevega očima. V času odvzema avta je bil očim že pokojen in skladno s 132. členom ZD je pokojnikova zapuščina prešla po samem zakonu na njegove dediče. Kdo so dediči ni bilo raziskano. Če bi bila zasebna tožilka lahko le mati, bi bilo potrebno obtožbo glede tega kaznivega dejanja zavrniti po 4. točki 357. člena ZKP, ker je podana okoliščina, ki izključuje kazenski pregon. A ker je ostalo nerazjasnjeno ali morebiti obstaja še kakšen upravičeni zasebni tožilec, je sodišče v tem delu zavrglo obtožbo na podlagi 1. točke prvega odstavka 352. člena ZKP, saj gre za okoliščino, ki začasno preprečuje pregon.
Dejstvo, da je bilo v konkretnem primeru plačilo izvršeno 5. 12. 2017, do umika tožbe pa je prišlo 15. 6. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj. Med seznanitvijo z izpolnitvijo in umikom tožbe je res poteklo šest mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje.
Dodeljene naloge tožniku ne predstavljajo dodatnih nalog, ki bi tožnika upravičevale do dodatka za povečan obseg dela, ampak gre zgolj za konkretizacijo nalog, ki spadajo v delokrog njegovega delovnega mesta.
zavrženje pritožbe - stvarna pristojnost - osebna vročitev - posebna pritožba - fikcija vročitve - rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba
V primeru, če ni možna osebna vročitev sodne odločbe oziroma stranka niti po obvestilu o prispeli poštni pošiljki pisanja v predpisanem roku ne prevzame, ZPP v 142. členu uzakonja t. i. fikcijo vročitve, ki se kot poseben pravni inštitut uporablja tudi za določitev trenutka teka roka za vložitev pritožbe. Pomeni, da se šteje, da je pisanje stranki vročeno, ko preteče predpisani rok od trenutka, ko ji je v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, da lahko na pošti pisanje dvigne, po poteku tega roka pa ji vročevalec pisanje pusti v hišnem predalčniku. Po sodni praksi fikcija vročitve nastopi s pretekom zadnjega, 15. dne, odkar je bilo stranki puščeno obvestilo, rok za vložitev pravnega sredstva pa začne teči že šestnajsti dan po puščenem obvestilu.
Bistvena in ključna za sprejem pravilne odločitve o pritožbi zagovornika je presoja, ali je postopek na podlagi obtožnice državnega tožilca tekel na podlagi zahteve upravičenega tožilca. Glede na nedvomno ugotovljeno dejstvo, da se državni tožilec zoper sklep o ustavitvi preiskave ni pritožil (kar dejansko pomeni opustitev procesne pravice do pritožbe), je pravilno stališče zagovornika, da državni tožilec, skladno z jasno določbo četrtega odstavka 181. člena ZKP, z ugoditvijo pritožbi oškodovanke zoper sklep o ustavitvi preiskave ni bil več upravičeni tožilec v postopku, temveč je z vložitvijo pritožbe to postala oškodovanka. Povedano drugače, državni tožilec je s tem izgubil položaj upravičenega tožilca v postopku. Ker pa se je postopek, kljub navedenim okoliščinam, nadaljeval na podlagi vložene obtožnice državnega tožilca in je bila na tej podlagi izdana izpodbijana sodba, je sodišče prve stopnje prekršilo predpise kazenskega postopka o vprašanju, ali je podana obtožba upravičenega tožilca, kar pomeni uveljavljano bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 5. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
izplačilo razlike plače - določitev količnika - imenovanje v naziv - javni uslužbenec - inšpekcijski pregled
Ne ZJU ne drug veljaven predpis za postopek pred Komisijo za razveljavitev pogodbe o zaposlitvi oziroma odločbe o imenovanju v naziv (74. do 77a. člen ZJU) ne predpisuje procesne predpostavke predhodnega inšpekcijskega pregleda ali kakega drugega predhodnega postopka. Noben predpis tudi ne določa, da lahko državni organ oziroma organ lokalne skupnosti preverja izobrazbo svojih zaposlenih le na podlagi izdane inšpekcijske odločbe. Tožena stranka kot delodajalec skladno z določbo tretjega odstavka 16. člena ZJU javnemu uslužbencu namreč ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je to določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali s kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenila javna sredstva, za zagotovitev upoštevanja te določbe pa lahko skladno z ZJU samoiniciativno ukrepa tudi po določbah 74. do 77a. člena.
Zasebni zavod v skladu s slovensko visokošolsko zakonodajo ni izpolnjeval pogojev za izvajanje visokošolske dejavnosti, ker je bil vpisan v razvid izvajalcev zgolj višješolskih (in ne visokošolskih) študijskih programov.
ZUPJS člen 29.. ZUTD člen 129, 1291, 129/1-9.. ZSVarPre člen 6, 28, 129, 129/1, 129/1-9.
denarna socialna pomoč - izključitveni razlog
V sporni zadevi je podan izključitveni razlog za nepriznanje pravice do denarne socialne pomoči. Tožnica namreč ni aktivni iskalec zaposlitve in tega tudi ni oproščena z zaposlitvenim načrtom. S tem ko je bila tožnica na podlagi 9. alineje prvega odstavka 129. člena ZUTD izbrisana iz evidence brezposelnih oseb, to pomeni, da si s takšnim ravnanjem tožnica iz krivdnih razlogov sama ni mogla zagotoviti sredstev za preživljanje. Podan je torej izključitveni razlog po 3. točki drugega odstavka 28. člena ZSVarPre za priznanje pravice do denarne socialne pomoči, posledično pa po 29. členu ZUPJS tudi nima pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.
pravne posledice prenehanja družbe zaradi izbrisa - tek zakonskih zamudnih obresti - prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti - prenehanje dolžniške zamude - sprememba pravnega stališča - stečajni postopek nad (kasneje) najdenim premoženjem izbrisane družbe
Ob upoštevanju dejstva, da obveznost zaradi izbrisa družbe kot dolžnika iz sodnega registra ne preneha, obresti pa so sestavni del obveznosti, posledično izbris iz sodnega registra ni razlog za prenehanje obveznosti iz naslova obresti oz. dosledneje, ne povzroči prenehanja teka obresti. Sodišče druge stopnje zato svoje stališče iz odločbe I Cpg 118/2016 v tem pogledu spreminja. Prvi odstavek 387. člena OZ določa, da v primeru, če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti. Dolžnikova zamuda preneha, ko so odpravljeni vzroki za njen nastanek - ko pride do izpolnitve obveznosti oz. ko nastopi upniška zamuda, oziroma ko izpolni obveznost dolžnika tretja oseba. S prenehanjem zamude prenehajo teči tudi zamudne obresti. Tožena stranka nobenega od zakonsko predvidenih razlogov za prenehanje teka zamudnih obresti ne zatrjuje. Ni pa mogoče pritrditi zavzemanju tožene stranke za zadržanje teka zamudnih obresti od dneva izbrisa do začetka stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane družbe, saj zakon takšnega zadržanja teka zamudnih obresti ne predvideva.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - odmera starostne pokojnine
Institut vrnitve v prejšnje stanje omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se spor vrne v stanje, v katerem je bil pred njo. Če stranka iz opravičenega razloga ni mogla sodelovati v postopku, pa so zato zanjo nastale neugodne pravne posledice, ji mora biti omogočeno, da doseže vrnitev v prejšnje stanje in zagotovitev možnosti učinkovitega in enakopravnega obravnavanja. Upravičen razlog se kot pravni standard presoja glede na okoliščine konkretnega primera.
Po ustaljeni sodni praksi je upravičen vzrok v smislu 1. odstavka 116. člena ZPP lahko le dogodek resnejše narave, ki razumsko pomeni oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje. Razlog za zamudo bo opravičljiv le, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma se lahko pripiše naključju, ki se ji je pripetilo. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča le, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla predvideti niti preprečiti. Načeloma jo preprečuje vsaka oblika krivde, tako naklep kot velika ali majhna malomarnost. Okoliščine zamude torej ne smejo nastati v sferi stranke, ki predlaga vrnitev v prejšnje stanje.
postavitev začasnega zastopnika - sklep o postavitvi začasnega zastopnika - pritožba zoper sklep o postavitvi začasnega zastopnika - dovoljenost pritožbe - sklepi procesnega vodstva - pravnomočnost sklepa - pritožba, vložena po zakonitem zastopniku - obvestilo stranki - vročitev sklepa - seznanitev s sklepom - pomanjkanje pravdne sposobnosti - zakoniti zastopnik otroka - nasprotje interesov - navzkrižje koristi staršev in otrok - opravljanje procesnih dejanj - odvzem pravice - zaslišanje zakonitega zastopnika stranke - pravica do povračila stroškov
Sklep o postavitvi začasnega zastopnika je eden od sklepov iz prvega odstavka 270. člena ZPP, a to samo po sebi še ne pomeni, da zoper tak sklep ni pritožbe. Da bi bilo tako, bi moralo iti hkrati za sklep, ki se nanaša na vodstvo postopka, vsi v prvem odstavku 270. člena ZPP našteti sklepi pa niso takšni. Po prepričanju tega sodišča gre pri postavitvi začasnega zastopnika za pomembno in daljnosežno odločitev, tako v stroškovnem, še bolj pa v vsebinskem smislu, ki nikakor ni namenjena le vodstvu oz. normalnemu teku postopka. Postavitev začasnega zastopnika lahko dejansko pomeni omejitev pravice stranke do izjavljanja, postavitev začasnega zastopnika otroku pa poseg v pravico staršev, uveljavljati otrokove koristi. Pritožba je torej dovoljena.
Določbe tretjega odstavka 82. člena ZPP, ki določa, da ima začasni zastopnik pravice in dolžnosti začasnega zastopnika od dne postavitve, si ni mogoče razlagati tako, da bi stranki sami (oziroma njenemu zakonitemu zastopniku) do pravnomočnosti sklepa o postavitvi začasnega zastopnika onemogočala sodelovanje v postopku, konkretno - vložitev pravnega sredstva zoper sklep o postavitvi začasnega zastopnika.
To, da otrok ne more zastopati tožnik, še ne pomeni, da jima je treba postaviti začasnega zastopnika, saj v našem pravnem redu nimamo tako imenovanega skupnega zastopanja staršev. Če je s sodno odločbo otrok zaupan v vzgojo in varstvo enemu od staršev, je utemeljen sklep, da je ta upravičen zastopati otroka v sodnih postopkih. Le kadar si koristi tožene stranke in njenega zakonitega zastopnika nasprotujejo, je treba poseči v to upravičenje.
Drugačen procesni položaj ni navzkrižje interesov.
Sodišče s postavitvijo posebnega zastopnika otroku v konkretnem postopku staršem odvzame pravico do uveljavljanja otrokovih koristi. To lahko stori le, če te naloge ne morejo opravljati oz. ne opravljajo dobro.
Pritožbeno stališče, da ni podlage za priznanje stroškov začasne zastopnice, je napačno.