zavrženje pritožbe - stvarna pristojnost - osebna vročitev - posebna pritožba - fikcija vročitve - rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba
V primeru, če ni možna osebna vročitev sodne odločbe oziroma stranka niti po obvestilu o prispeli poštni pošiljki pisanja v predpisanem roku ne prevzame, ZPP v 142. členu uzakonja t. i. fikcijo vročitve, ki se kot poseben pravni inštitut uporablja tudi za določitev trenutka teka roka za vložitev pritožbe. Pomeni, da se šteje, da je pisanje stranki vročeno, ko preteče predpisani rok od trenutka, ko ji je v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, da lahko na pošti pisanje dvigne, po poteku tega roka pa ji vročevalec pisanje pusti v hišnem predalčniku. Po sodni praksi fikcija vročitve nastopi s pretekom zadnjega, 15. dne, odkar je bilo stranki puščeno obvestilo, rok za vložitev pravnega sredstva pa začne teči že šestnajsti dan po puščenem obvestilu.
ZIZ člen 34, 34/3, 83. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 74.
izvršba z rubežem premičnin - kraj rubeža - bivališče dolžnika - ugovor dolžnika zoper novo izvršilno sredstvo
Kraj rubeža ni vezan na naslov dolžnika, temveč izvršitelj rubež premičnih stvari opravi tam, kjer se nahajajo dolžnikove stvari. Življenjsko pričakovano je sicer, da dolžnik na naslovu bivališča razpolaga s premičnim premoženjem potrebnim za bivanje in se iz tega razloga rubež običajno res opravi na naslovu dolžnika. Nikakor pa ni kraj oprave rubeža vezan oziroma omejen zgolj na naslov dolžnika, temveč je ključno, kje se nahajajo dolžnikove stvari.
Utemeljenost priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja z vidika poklica je potrebno presojati celostno, s stališča dela v času nastanka invalidnosti, prejšnjih delovnih izkušenj in dejanske, ne le teoretične usposobljenosti za drugo delo.
Pridobljeno izvedensko mnenje kot strokovno prepričljivo in skladno z medicinsko dokumentacijo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da je bil tožnik do dokončnosti izpodbijane odločbe zmožen za drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami oziroma je bila delovna zmožnost za opravljanje svojega poklica zmanjšana za manj kot 50 %. Takšno stanje ustreza definiciji III. kategorije invalidnosti iz 3. alineje 60. člena ZPIZ-1.
invalidnost - vzrok invalidnosti - zavrženje tožbe - nadomestilo za invalidnost - odmera nadomestila
Tožena stranka je tožniku pravilno odmerila nadomestilo za invalidnost po ZPIZ-2.
O vzroku nastanka invalidnosti je bilo že pravnomočno odločeno, zato v postopku odmere nadomestila ni mogoče ponovno odpirati vprašanja, ali gre pri tožniku za invalidnost zgolj kot posledico poklicne bolezni, ali pa gre za kombiniran vzrok invalidnosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina
Po drugem odstavku 111. člena ZDR-1 mora delavec delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in če teh obveznosti delodajalec v roku treh dni ne izpolni, lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v nadaljnjem 30 dnevnem roku iz drugega odstavka 109. člena tega zakona. Po tej določbi mora biti delodajalec pisno obveščen, kar je v tožničinem primeru vsekakor bil, saj je bil zakoniti zastopnik tožene stranke, tako z opominom kot tudi z odpovedjo seznanjen.
Dodeljene naloge tožniku ne predstavljajo dodatnih nalog, ki bi tožnika upravičevale do dodatka za povečan obseg dela, ampak gre zgolj za konkretizacijo nalog, ki spadajo v delokrog njegovega delovnega mesta.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 116.. ZZRZI člen 40, 40/6.. ZPP člen 253, 357a.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - izvedensko mnenje
ZPP v 253. členu določa, da sodišče odloči, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi ali pa naj jo poda pisno pred obravnavo, pri čemer mora izvedenec vselej obrazložiti svoje mnenje. Če je mogoče, sodišče vroči strankam pisni izvod in mnenje pred narokom, na katerem se bosta obravnavala. Prav tako 254. člen ZPP določa, da če je izvid izvedenca nejasen, nepopoln, ali če je sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, je potrebno ta dvom odpraviti z zaslišanjem izvedenca ali po potrebi zaslišanjem novih izvedencev. Tožnik je v pripravljalni vlogi natančno pojasnil svoje ugovore, pri čemer vsi sicer niso pravno relevantni. Podal pa je tudi pravno relevantne ugovore, ki jih sodišče ni razčistilo z izvedencem.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo
Imetnik enega od več, v prometni nesreči udeleženih motornih vozil proti oškodovancem, ki niso imetniki motornih vozil, ne more uveljavljati ugovora, da ni kriv.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00015795
OZ člen 104, 105, 434. ZZK-1 člen 243.
izbrisna tožba - prodajna pogodba za nepremičnino - neizpolnitev pogodbe - neplačilo kupnine - prevzem izpolnitve - dogovor o načinu plačila - obveznost prevzemnika - prenehanje obveznosti - bistvene sestavine pogodbe - če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - dodatni rok za izpolnitev - neizpolnitev v dodatnem roku - razveza pogodbe po samem zakonu - pravni interes - pravni interes kot procesna predpostavka
Prevzemnik mora za izpolnitev svoje obveznosti iz pogodbe o prevzemu izpolnitve pravočasno in pravilno izpolniti dolžnikovo obveznost iz pravnega razmerja z upnikom.
Iz prodajne pogodbe izhaja, da pravdni stranki kot bistvene sestavine pogodbe nista določili izpolnitve obveznosti v določenem roku. Skladno z navedenim je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo 105. člen OZ, iz katerega izhaja, da če izpolnitev obveznosti v določenem roku ni bistvena sestavina pogodbe, obdrži dolžnik pravico, da tudi po izteku roka izpolni svojo obveznost, upnik pa, da zahteva njeno izpolnitev. Ker je upnik dolžniku s pozivom z dne 17. 2. 2015 pustil primeren dodatni rok za izpolnitev in dolžnik obveznosti v dodatnem roku ni izpolnil, je sodišče prve stopnje pravilno štelo da je pogodba skladno z določbo 104. člena OZ razvezana po samem zakonu.
Pravni interes je procesna predpostavka, na katero sodišče pazi ves čas postopka, in je podan takrat, ko odločitev v pravdni zadevi lahko vpliva na civilnopravni ali javnopravni položaj pravnega subjekta. V konkretni zadevi, kjer tožeča stranka želi doseči razveljavitev vpisa v zemljiško knjigo zaradi neizpolnjene prodajne pogodbe oz. neplačila kupnine, je pravni interes tožeče stranke več kot očitno podan.
ZPP v tretjem odstavku 343. člena določa, da je pritožba nedovoljena med drugim tudi v primeru, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Ker v predmetni zadevi pravni interes ni izkazan, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12.a.. ZSVarPre člen 8, 8/1, 20, 20/1, 23, 23/4.. ZUPJS člen 12, 12/2, 12/2-3, 18.
oprostitev plačila sodne takse - lastni dohodki za preživljanje - občasni neperiodični dohodki - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Določba četrtega odstavka 23. člena ZSVarPre odškodnino izrecno določa kot občasen, neperiodični dohodek, ki se upošteva pri izračunu lastnega dohodka. Odškodnino kot dohodek, ki se se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja osebe, določa tudi ZUPJS v 3. točki drugega odstavka 12. člena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00015357
URS člen 26, 26/1. EZ člen 64o. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2009) člen 9, 16, 18. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost države - zakonodajna protipravnost - materialno procesno vodstvo - neizvedba predlaganega dokaza - diskrecijska pravica - opustitev vložitve pravnega sredstva - prekinitev vzročne zveze - sprememba zakonodaje
Kot je bilo obrazloženo, je zakonodajna protipravnost podana le v primeru najhujših kršitev ustavnih pravic ali civilizacijskih standardov. Kršitve teh pa s sklicevanjem na rubriko "odgovorov in vprašanj" na spletni strani Vlade RS ni mogoče utemeljiti.
Ob nesporni dejanski ugotovitvi, da ima tožnik enoletno prepoved približevanja mladoletni, je potrebno uporabiti 8. točko 11. člena ZUPJS. Mladoletna hčerka zato ni bila, niti mogla biti upoštevana pri ugotavljanju materialnega položaja tožnika. Sicer je postopek v delu, ki se nanaša na priznanje višje denarne socialne pomoči z neizpodbijanim delom sodbe že pravnomočno zaključen. To pa seveda ne pomeni, da v predsodnem postopku ne bi bilo potrebno odločati tudi o denarni socialni pomoči, plačilu prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in kritje razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za mladoletno hčerko.
pritožbene navedbe - konkretiziranost pritožbene navedbe - vsebina pritožbe - pritožbeni razlog - meje preizkusa sodbe prve stopnje - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če pritožnica izpodbija odločitev prvostopenjskega sodišča, mora navesti tudi vse tisto, kar po njenem mnenju podpira njeno mnenje, da je bila v okviru prvostopenjskega sojenja napravljena takšna ali drugačna napaka. Če pritožnica ne navede, kaj naj bi podpiralo njeno mnenje o nepravilnosti postopanja in odločitve, je pritožba brez razlogov.
Bistvena in ključna za sprejem pravilne odločitve o pritožbi zagovornika je presoja, ali je postopek na podlagi obtožnice državnega tožilca tekel na podlagi zahteve upravičenega tožilca. Glede na nedvomno ugotovljeno dejstvo, da se državni tožilec zoper sklep o ustavitvi preiskave ni pritožil (kar dejansko pomeni opustitev procesne pravice do pritožbe), je pravilno stališče zagovornika, da državni tožilec, skladno z jasno določbo četrtega odstavka 181. člena ZKP, z ugoditvijo pritožbi oškodovanke zoper sklep o ustavitvi preiskave ni bil več upravičeni tožilec v postopku, temveč je z vložitvijo pritožbe to postala oškodovanka. Povedano drugače, državni tožilec je s tem izgubil položaj upravičenega tožilca v postopku. Ker pa se je postopek, kljub navedenim okoliščinam, nadaljeval na podlagi vložene obtožnice državnega tožilca in je bila na tej podlagi izdana izpodbijana sodba, je sodišče prve stopnje prekršilo predpise kazenskega postopka o vprašanju, ali je podana obtožba upravičenega tožilca, kar pomeni uveljavljano bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 5. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
URS člen 23, 25, 26, 72. ZVO-1 člen 20. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 26. ZPP člen 212.
odškodninska odgovornost države - protipravnost - upravni spor - zakonodajna protipravnost - ravnanje z odpadno embalažo - splošna odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje stranke - protipravno ravnanje - protipravnost konkretnega posamičnega akta - neobstoj vzročne zveze - adekvatna vzročnost - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva
Za zakonodajno protipravnost, kamor se uvrščajo opustitve pri izdaji predpisov in neskladnost s hierarhično višjimi predpisi, te opustitve in neskladnost same po sebi ne zadoščajo, temveč lahko odškodninsko odgovornost utemeljijo le najhujše kršitve ustavnih določb oziroma kršitve temeljnih civilizacijskih standardov.
Ne glede na pravna stališča o tem, ali bi morala biti materija Uredbe pravzaprav vsebovana (v večji meri) že v ZVO-1, je glede na obrazloženo podana koneksnost med predmetom urejanja ZVO-1 (med drugim pravil za ravnanje z odpadki) in predmetom urejanja z Uredbo, ki podrobneje opredeljuje omejitve in predpostavke za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo, torej odpadki v smislu ZVO-1. V takem primeru pa po presoji pritožbenega sodišča o kršitvi ustavnih pravic (prav pravica do zdravega življenjskega okolja je povzdignjena na ustavno raven - 72. člen Ustave) in temeljnih civilizacijskih standardov, kar bi utemeljevalo protipravnost, ni mogoče govoriti.
Tožena stranka je na podlagi 194. člena ZPIZ-2 zahtevala povrnitev preplačila. V prvem odstavku navedenega člena je določeno, da oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, mora vrniti prejeti znesek v skladu z določbami zakona, ki ureja obligacijska razmerja. Navedena določba torej odkazuje na uporabo OZ. V 190. členu je določeno, da kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla.
V zadevi je sporno vprašanje, ali je tožnica upravičena do dodatka za nego otroka za čas od 12. 12. 2006 do 31. 8. 2012. Gre za čas pred vložitvijo zahteve za priznanje navedenega dodatka. V tem primeru pa je za presojo odločilen 96. člen ZSDP-1, kjer je določeno, da se pravica do dodatka za nego otroka uveljavlja po rojstvu otroka in se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge. Vloga je bila pri CSD vložena 7. 7. 2016, kar pomeni, da ni pravne podlage za priznanje pravice do dodatka za nego otroka za sporno obdobje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019262
OZ člen 9, 15, 112, 239, 239/1. ZPP člen 243, 358, 358-5.
pogodba o dobavi električne energije - terminska pogodba - spremenjene okoliščine - predčasen odstop od pogodbe - tožba na razvezo pogodbe - pogodbena kazen - pacta sunt servanda - ničnost pogodbenega določila - sodni izvedenec - zmotna uporaba materialnega prava
Kljub naknadnemu pogajanju soglasna volja pogodbenih strank za spremembo pogodbe ni bila dosežena. Ker toženki nimata niti sodbe na razvezo pogodbe, bi morali pogodbo izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi (prvi odstavek 239. člena OZ). Tega nista storili, saj sta od pogodbe predčasno odstopili. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da morata toženki skladno s pogodbo plačati tožeči stranki dogovorjeno pogodbeno kazen.
Glede na nihanje cen energije je logično in sprejemljivo, da se je tožeča stranka z določilom o pogodbeni kazni zavarovala pred eventualnim odstopom od pogodb s strani odjemalcev električne energije in s tem preprečila svojo škodo. Zato določilo o pogodbeni kazni po prepričanju pritožbenega sodišča ni nemoralno.
ZPP člen 19.. ZDSS-1 člen 7, 58, 63, 66, 72, 72/2, 105, 105/2, 108, 108/1, 180.
stvarna pristojnost - nepopolna tožba - tožba
V predmetni zadevi sodišče prve stopnje kljub formalni pomanjkljivosti tožbe oziroma vloge z njo ni postopalo po 108. členu ZPP v zvezi s 66. členom ZDSS-1.
Tožbeni zahtevek, ki mora biti jasen, popoln in razumljiv, ni bil postavljen. Pomeni, da vloga ni bila niti popolna niti razumljiva, še manj gre za sklepčno tožbo. Sodišče prve stopnje je zato preuranjeno zaključilo, da predmet spora ni odločitev o pravici in obveznosti iz sistema socialne varnosti, in se je posledično preuranjeno izreklo za stvarno nepristojno.