ZDR-1 člen 84, 84/1, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 118, 118/1.. ZPP člen 347.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pritožbena obravnava - sodna razveza
ZDR-1 v 1. alineji prvega odstavka 89. člena določa, da je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog). Gre torej za prenehanje potreb po opravljanju določenega dela in ne za prenehanje potreb po določenem delavcu na željo uporabnika. Tudi če je uporabnik izrecno zahteval, da tožnica s 30. 9. 2014 pri njem preneha opravljati delo, za opravljanje katerega jo je tožena stranka tja napotila, to še ne pomeni, da je ne bi mogla k istemu uporabniku napotiti v obdobju med 14. 1. 2015 in 20. 2. 2015. Tožena stranka bi morala tožnico obravnavati enakopravno z ostalimi delavci, ne pa ji zgolj iz razloga, ker uporabnik pred petimi meseci njenega dela ni potreboval, iz istih razlogov kot prvič, znova odpovedati pogodbo o zaposlitvi.
Tožena stranka je v vlogi z dne 18. 4. 2018 pojasnila, da je bila v izplačilu, izvedenem dne 5. 3. 2018, zajeta tudi sporna izpolnitev. Tožnik je še istega dne tožbo umaknil, kar pa je ne nazadnje tudi zgolj en mesec in pol po izpolnitvi, kar vse pomeni ''takoj'' po prvem odstavku 158. člena ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00017350
KZ-1 člen 228, 228/1, 228/3. ZKP člen 437.
poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev - opis kaznivega dejanja - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta
V opisu inkriminiranega ravnanja zakonski znak preslepitve ni zadostno konkretiziran. Izostala je namreč navedba dejanskih okoliščin, ki bi zanesljivo in konkretno kazale na osumljenčevo preslepitev, to je na njegovo zavedanje, da dogovorjene oziroma obljubljene obveznosti ne bodo plačane.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 403, 403/3, 404, 407, 407/4, 407/5, 407/5-1. KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-2.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - potek preizkusnega obdobja - ovire za odpust obveznosti - sklep o odpustu obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano - pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence - ugovor proti odpustu obveznosti
ZFPPIPP ne omogoča podaljšanja preizkusnega obdobja v postopku odpusta obveznosti zaradi prilagoditve le-tega pogojem za izbris obsodbe iz kazenske evidence. Dolžnik tudi ne more z ugovorom proti odpustu obveznosti uveljavljati, da je preizkusno obdobje prekratko (a contrario tretji odstavek 403. člena ZFPPIPP) in še to le do poteka preizkusnega obdobja (404. člen ZFPPIPP).
odškodninska odgovornost države za delo sodišča - protipravnost ravnanja sodišča - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - vročanje v izvršilnem postopku - izvršitelji - verjetnost obstoja terjatve
Tak razplet postopka zavarovanja, ko je bila začasna odredba razveljavljena in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnjen, ker ni bil izkazan obstoj nedenarne terjatve tožnika, pomeni, da bi tudi v primeru uspešnega rubeža vozila, slednje bilo vrnjeno tožencema, ki bi v nadaljevanju z njim svobodno razpolagala in ga tudi odtujila, kot sta to storila takoj po prejemu sklepa o izdaji začasne odredbe.
ZIZ člen 272, 272/1. OZ člen 86, 86/1, 88, 1061, 1061/2. ZOR člen 1065.
pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - obstoj verjetnosti terjatve - zahtevek na prepoved dejanj, ki bi vodila k izpolnitvi ničnih poslov - kreditna pogodba v CHF - ničnost pogodbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Upnik mora tudi v primeru tako imenovane regulacijske začasne odredbe, s katero se začasno uredi sporno razmerje, izkazati, da mu bo zoper dolžnika nastala nedenarna terjatev, zavarovanju katere je namenjen inštitut začasne odredbe po 272. členu ZIZ. Tudi po stališču pravne teorije za izdajo regulacijske začasne odredbe ne zadošča le verjetnost obstoja pravnega razmerja take vrste, ki bi ga bilo treba začasno regulirati, saj se z začasno odredbo ne regulira pravnih razmerij, temveč zgolj iz njih izvirajoče nedenarne terjatve.
Tožeča stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe ni izrecno navedla, da ima kakšen nedenarni zahtevek nasproti toženi stranki, vendar je na podlagi zatrjevanih ničnih poslov po materialnem pravu mogoče sklepati, da ima zahtevek na prepoved dejanj, ki bi vodila k izpolnitvi ničnih poslov.
Tožeča stranka je tudi trdila, da se je prvotoženka za račun obeh pogodbenih strank zavezala, da bo o gibanju obrestnih mer in tečaja EUR/CHF dnevno obveščala tožečo stranko in jo tako seznanjala z razmerami na deviznem in denarnem trgu ter bo spremljala gibanje tečaja in obrestnih mer in tožečo stranko obveščala o potencialnih instrumentih za zaščito pred valutnimi in obrestnimi tveganji. Te trditve v zvezi s sklenjeno kreditno pogodbo tudi po stališču pritožbenega sodišča ne potrjujejo verjetnost, da kreditna pogodba nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, saj ni mogoče sklepati, da bi tožena stranka z navedeno zavezo v zvezi s sklenjeno kreditno pogodbo kršila tožeči stranki pravico do informiranja. Lahko bi jo kršila, če svojih obveznosti iz dogovora ni izpolnjevala, neizpolnjevanje obveznosti pa odkazuje na odškodninsko odgovornost, ne pa na ničnost pogodbe.
odprava pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji - razveljavitev in nadomestitev prvotne odločbe - vsebinska presoja
Namen zakonske možnosti odprave pomanjkljivosti sojenja na prvi stopnji v pritožbenem postopku ni v tem, da sodišče druge stopnje v celoti prevzame sojenje, ki bi ga moralo izvesti sodišče prve stopnje. Vztrajanje pri nadomestitvi celotnega postopka tudi takrat, ko sodišče prve stopnje povsem zgreši bistvo zadeve, bi v skrajnem primeru povsem izničilo dvostopenjsko sojenje kot temeljno ustavno procesno jamstvo (25. člena Ustave RS), hkrati pa bi tudi pomembno vplivalo na motiviranosti sodnikov prve stopnje za kakovostno vodenje postopka in odločanja.
Ker je tožnica sama kot izviren znanstveni članek označila tudi članek s tipologijo 1.08, v Pogodbi pa ustrezne konkretizacije oziroma opredelitve pojma „znanstveni članek“ ni bilo, tožnik utemeljeno navaja, da gre za nejasno določilo, ki ga je v skladu s 83. členom OZ treba razlagati v korist toženca.
OZ člen 86, 92, 101, 101/1, 299, 299/1, 301, 301/1, 436. ZPP člen 7, 286.
dolžniška zamuda - ugovor neizpolnjene pogodbe - začasne prodaje (repo posli) - repo pogodba - ugovor ničnosti pogodbe - pomanjkljiva trditvena podlaga - neupoštevanje prepoznih navedb - trdtiveno in dokazno breme - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vpliv kršitve na pravilnost in zakonitost odločbe - ugovor ogroženosti - zapadlost obveznosti - ugovor materialnega prava
Ker bi morala tožeča stranka prva izpolniti svojo obveznost na določen dan, to je prenesti vrednostne papirje na toženo stranko, pa tega ni storila, je prišla v dolžniško zamudo. Zato je ona tista, ki je dolžna nositi tveganje razvrednotenja obveznic kot posledico Odločbe o izrednih ukrepih, izdane s strani Banke Slovenije, saj je nemožnost izpolnitve (razvrednotenje obveznic) nastala v času, ko je bila tožeča stranka v zamudi, ki jo je zakrivila sama. Ker sama ni prva izpolnila svoje obveznosti, tudi ne more zahtevati izpolnitve od tožene stranke, ki je tako utemeljeno podala ugovor neizpolnjene pogodbe oziroma da tožeča stranka ni izpolnila svoje obveznosti, ki bi jo morala izpolniti kot prva, šele nato pa tožena stranka.
Toženka je kot dedinja vstopila v toženčev procesnopravni položaj, tako da izpodbijana odločitev ne učinkuje le v razmerju do tožnice, ampak tudi v razmerju do nje kot pravne naslednice prvotnega toženca.
Odločitev o nepodedljivosti terjatve, ki je predmet obravnavanja, je odločitev o utemeljenosti zahtevka in ne procesna odločitev, kakršna je ustavitev postopka. Če stranka med postopkom umre, po samem zakonu v njen (procesni) položaj vstopijo dediči. Smrt stranke med postopkom ne vpliva na pravila postopka o tožnikovem razpolaganju z zahtevkom in na pravice nasprotne stranke, povezane s tem. Ustavitev postopka bi bila v dani procesni situaciji lahko le posledica umika tožbe, ki ji dediči po pokojnem tožencu ne bi nasprotovali (drugi in tretji odstavek 188. člena ZPP). Ker te predpostavke niso podane, ni bilo podlage za ustavitev postopka.
Po 111. členu SZ-1 lahko lastnik kadarkoli vloži tožbo za izpraznitev stanovanja, če oseba, ki uporablja stanovanje, ni sklenila najemne pogodbe z lastnikom.
Tudi ob neobstoju pisne listine je najemna pogodba veljavna, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00015754
ZPP člen 212, 214, 214/2, 339, 339/1, 452, 453, 458, 458/1. OZ člen 619.
spor majhne vrednosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - dopolnitev tožbe - prepozen odgovor na tožbo - domneva priznanja nezanikanih dejstev - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljen pritožbeni razlog - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke - pavšalne navedbe v ugovoru zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - standard obrazloženosti ugovora - standard obrazloženosti v izvršilnem postopku - dokazni predlogi - dokazni predlog nasprotne stranke - podjemna pogodba
V situaciji, ko tožena stranka ni odgovorila na dopolnitev tožbe tožeče stranke oziroma je odgovor vložila prepozno in zato ni upošteven, njene poprejšnje ugovorne navedbe pa so bile povsem pavšalne in so zadoščale le za obrazloženost ugovora v izvršilnem postopku, in ki jih je nenazadnje tožeča stranka v dopolnitvi tožbe argumentirano zavrnila, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se štejejo navedbe v dopolnitvi tožbe za resnične.
Tožena stranka ne more uspeti s sklicevanjem na neizvedene dokaze nasprotne stranke. Vsaka stranka mora namreč za svoje trditve ponuditi svoje dokaze.
podaljšanje pripora po izreku sodbe - begosumnost - skrb za otroka
Obtoženčevo družinsko stanje oz. skrb za mladoletnega sina je obstajalo že v času pred storitvijo kaznivega dejanja, zaradi česar ne gre za novo okoliščino, kakor tudi ne dejstvo, da mu 15.9.2018 poteče dovoljenje za bivanje v Nemčiji. Gre torej za okoliščine, ki ne morejo omajati tako ugotovitve o obtoženčevi begosumni nevarnosti kakor neogibnosti podaljšanja pripora zaradi izvedbe kazenskega postopka.
tožba za nedopustnost izvršbe - skupno premoženje - obstoj zunajzakonske skupnosti - zadržek obstoječe zakonske zveze - nakup stanovanja v času trajanja zakonske zveze - neveljavnost zakonske zveze - skupna denarna sredstva zakoncev - trditveno breme stranke
Trditveno breme glede neobstoja ovir za obstoj zunajzakonske skupnosti, ki ima za posledico nastajanje skupnega premoženja partnerjev, je bilo na tožnici. Ne glede na to, da tožnica ni izrecno zatrjevala, da ne obstajajo zakonski zadržki za obstoj zunajzakonske skupnosti, ji je sodišče na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 7. člena ZPP smelo postaviti vprašanje o njihovem obstoju. Tožnica je v zaslišanju povedala, da je bila v maju 2005 še v zakonski zvezi z drugo osebo. O tem se je kasneje v postopku tudi imela možnost izreči. Sodišče je zato smelo (in moralo) upoštevati to dejstvo.
Eden od razlogov za neveljavnost zakonske zveze je obstoj zakonske zveze z drugo osebo. Tožnica bi morala podati navedbe, iz katerih bi izhajal zaključek, da je bilo stanovanje pridobljeno v času trajanja zunajzakonske skupnosti in da je bilo (vsaj v nezanemarljivem obsegu) kupljeno z denarnimi sredstvi, ki so predstavljali skupno premoženje partnerjev. Z vlaganjem posebnega premoženja v skupno premoženje lahko vloženo posebno premoženje izgubi naravo posebnega premoženja (in se odrazi le v večjem deležu enega zakonca oziroma partnerja na skupnem premoženju), vendar pa mora biti vložek skupnega premoženja v pridobitev stvari vsaj nezanemarljiv.
izvenzakonska skupnost - določitev deležev na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja - skrb za otroka - prispevek izvenzakonskega partnerja
Ni sporno, da je v času triletne zunajzakonske skupnosti tožnica rodila dva skupna otroka in je zanju kot mati tudi skrbela. Čeprav se je toženec za pridobivanje skupnega premoženja precej osebno angažiral, skrb za otroka vseeno pretehta več. Ob ugotovljenem razmerju finančnih vložkov ter ob pravilnem upoštevanju skrbi za skupna dva mladoletna otroka, ki jih je tožnica rodila v kratkem obdobju trajanja njune izvenzakonske skupnosti, po presoji pritožbenega sodišča to vodi do tega, da je tožničin delež na skupnem premoženju 30%, toženčev pa 70%.
plačilo najemnine - sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij - pisna najemna pogodba - solidarna odgovornost za obveznosti - pasivna legitimacija - predpogodba
Na podlagi takšnega dogovora prvostopno sodišče pravilno ugotavlja, da so pravdne stranke v 3. členu Sporazuma dogovorili najemno pogodbo v pisni obliki, ki ima tudi vse bistvene sestavine najemne pogodbe, kot jo določa 91. člen Stanovanjskega zakonika.
predhodno vprašanje - pogoji za prekinitev postopka - pogoji za mirovanje postopka - vezanost nepravdnega sodišča na upravno odločbo
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi citiralo komentar k 206. člena ZPP, iz katerega izhaja, da "če je bilo o predhodnem vprašanju na matičnem področju odločeno z učinki pravnomočnosti, ni mogoče zahtevati prekinitve postopka, če je bilo proti pravnomočni odločbi o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo" (kot je v konkretnem primeru). Pri tem avtorji komentarja tega člena citirajo sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 392/1996 z dne 17. 12. 1997, ki jasno določa, da če je bilo o predhodnem vprašanju že pravnomočno odločeno, ni pogojev za prekinitev postopka - to pomeni, da "ni zakonskih pogojev, da bi sodišče čakalo na izid postopka, ki teče na podlagi izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno odločbo, ki je zajela predhodno vprašanje".
CIVILNO PROCESNO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
VSK00015221
SPZ člen 99, 212, 223, 223/1. ZPP člen 163, 214, 285, 339, 339/, 339/2-8.
dejanska razlastitev - oseba javnega prava - priposestvovanje služnosti v javno korist - priposestvovanje služnosti - dogovor o stvarni služnosti - potreben dokaz - načelo dobre vere - poizvedovalna (raziskovalna) dolžnost - kršitev pravice do izjave - določna zahteva za povrnitev stroškov - dobra vera
Že po Ustavi FLRJ je bilo zasebno lastnino moč omejiti ali razlastiti, če je to zahtevala splošna korist, vendar le na podlagi zakona, že v letu 1947 pa je Temeljni zakon o razlastitvi (v nadaljevanju TZR, Uradni list FLRJ, št. 28/47) predvideval možnost razlastitve, če je to zahteval javni interes, opredelil popolno ali delno razlastitev in je v primeru, če je bila na tuji nepremičnini ustanovljena služnost, šlo za delno razlastitev (1. in 7. člen). Premoženje se je smelo razlastiti le na podlagi aktov o razlastitvi pristojnega organa, lastnik je bil upravičen do odškodnine (3. in 11. člen). Ureditev, ki varuje zasebno lastnino in posege vanjo s strani države oziroma občine, je bila od tedaj vse do danes regulirana z institutom razlastitve.
V primeru, ko je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je upravičenec ostal brez rednega periodičnega dohodka, se ta v skladu z določbo prvega odstavka 21. člena ZSVarPre pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upošteva. Upoštevaje navedeno sodišče prve stopnje dohodka iz oddajanja premoženja v najem pri ugotavljanju višine lastnega dohodka ne bi smelo upoštevati.
OZ člen 165, 174, 174/2, 179, 179/1, 179/2, 299, 299/2, 378, 378/1, 965, 965/1.. ZDoh-2 člen 27, 27/1-5, 127.
odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - povrnitev gmotne škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - višina denarne odškodnine - renta iz naslova tuje pomoči - trajno povečane potrebe - odmera odškodnine po cenah na dan sojenja - nečista denarna terjatev - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine - zavarovanje pred odgovornostjo - direktna tožba zoper zavarovalnico - davek od odškodnine
1. Tožnik terjatev lahko uveljavlja od obeh solidarnih dolžnikov, glede na določbo prvega odstavka 965. člena OZ pa tudi neposredno od zavarovalnice, pri kateri imata oba solidarna dolžnika sklenjeno zavarovanje civilne odgovornosti, ter se zavarovalni vsoti seštevata.
2. V obravnavanem primeru gre pri renti za tujo pomoč za nečisto denarno terjatev, katere višina se ugotavlja po razmerah v času sojenja, na priznani znesek na račun skupnega seštevka obrokov rente na račun tuje pomoči, zapadlih po vložitve tožbe, gredo tožniku zakonske zamudne obresti od zapadlosti posamičnega obroka dalje.
3. V primeru rente za tujo pomoč po končanem zdravljenju gre lahko tudi za situacije, ko so omejene zmožnosti za opravljanje vsakodnevnih opravil, ne nujno zgolj v zvezi z nego, kot zmotno meni pritožnica.
4. Po določbi drugega odstavka 174. člena OZ mora v primeru, če poškodovani zaradi popolne ali delne nezmožnosti za delo izgubi zaslužek ali so njegove potrebe trajno povečane, ali pa so možnosti za njegov nadaljnji razvoj in napredovanje uničene ali zmanjšane, odgovorna oseba plačevati določeno denarno rento kot povračilo za to škodo. V obravnavanem primeru ne gre za rento zaradi izgube na zaslužku, pač pa iz naslova tuje pomoči zaradi trajno povečanih potreb. Po določbi 27. člena ZDoh-2 se dohodnine ne plača med drugim tudi (5. točka) od odškodnine na podlagi sodbe sodišča zaradi osebnih poškodb (telesnih poškodb, bolezni ali smrti) ali škode na osebnem premoženju, vključno z zamudnimi obrestmi, razen odškodnine, ki predstavlja nadomestilo za izgubljeni dohodek. V konkretnem primeru pa za slednji primer ne gre.
Pravna podlaga odškodninske odgovornosti tožene stranke (bolnišnice) je zaradi nujnosti zdravstvenega posega (z operativnim posegom se je reševalo življenje tožnika) podana v določbah prvega odstavka 131. člena in 147. člena OZ ter 45. člena ZZDej.