predhodno vprašanje - pogoji za prekinitev postopka - pogoji za mirovanje postopka - vezanost nepravdnega sodišča na upravno odločbo
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi citiralo komentar k 206. člena ZPP, iz katerega izhaja, da "če je bilo o predhodnem vprašanju na matičnem področju odločeno z učinki pravnomočnosti, ni mogoče zahtevati prekinitve postopka, če je bilo proti pravnomočni odločbi o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo" (kot je v konkretnem primeru). Pri tem avtorji komentarja tega člena citirajo sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 392/1996 z dne 17. 12. 1997, ki jasno določa, da če je bilo o predhodnem vprašanju že pravnomočno odločeno, ni pogojev za prekinitev postopka - to pomeni, da "ni zakonskih pogojev, da bi sodišče čakalo na izid postopka, ki teče na podlagi izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno odločbo, ki je zajela predhodno vprašanje".
Pravna podlaga odškodninske odgovornosti tožene stranke (bolnišnice) je zaradi nujnosti zdravstvenega posega (z operativnim posegom se je reševalo življenje tožnika) podana v določbah prvega odstavka 131. člena in 147. člena OZ ter 45. člena ZZDej.
URS člen 2, 14, 14/2, 25. ZST-1 člen 8, 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5, 12a/6, 12a/10, 13, 13/3. ZIZ člen 29b. ZPP člen 108, 108/4. ZDavP-2 člen 24.
taksna oprostitev - zakonski pogoji - nepopolna vloga - preiskovalno načelo - ustavnoskladna razlaga - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - načelo socialne države - splošno načelo enakosti
Ustavnoskladna razlaga določila o navedbi podatkov in izjav za družinske člane z njihovimi podpisi (2. in 4. do 7. točka drugega odstavka 12. člena ZST-1) v predlogu za taksno oprostitev je lahko le tista, ki navedeno sestavino ne opredeljuje kot nujno za vsebinsko obravnavo. Ta vsebina je lahko le fakultativna. Predlagatelj lahko navede podatke in izjave za družinske člane, če zanje ve ali če sorodniki prostovoljno z njim sodelujejo, kar pa ni nujno. Četudi podatki in izjave ter podpisi družinskih članov manjkajo, je predlog še vedno primeren za obravnavo in ga sodišče ne sme zavreči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
VSK00015221
SPZ člen 99, 212, 223, 223/1. ZPP člen 163, 214, 285, 339, 339/, 339/2-8.
dejanska razlastitev - oseba javnega prava - priposestvovanje služnosti v javno korist - priposestvovanje služnosti - dogovor o stvarni služnosti - potreben dokaz - načelo dobre vere - poizvedovalna (raziskovalna) dolžnost - kršitev pravice do izjave - določna zahteva za povrnitev stroškov - dobra vera
Že po Ustavi FLRJ je bilo zasebno lastnino moč omejiti ali razlastiti, če je to zahtevala splošna korist, vendar le na podlagi zakona, že v letu 1947 pa je Temeljni zakon o razlastitvi (v nadaljevanju TZR, Uradni list FLRJ, št. 28/47) predvideval možnost razlastitve, če je to zahteval javni interes, opredelil popolno ali delno razlastitev in je v primeru, če je bila na tuji nepremičnini ustanovljena služnost, šlo za delno razlastitev (1. in 7. člen). Premoženje se je smelo razlastiti le na podlagi aktov o razlastitvi pristojnega organa, lastnik je bil upravičen do odškodnine (3. in 11. člen). Ureditev, ki varuje zasebno lastnino in posege vanjo s strani države oziroma občine, je bila od tedaj vse do danes regulirana z institutom razlastitve.
delitev skupnega premoženja zakoncev - ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti - vlaganja skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - stvarnopravni zahtevki - ugovor zastaranja - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev
Tožnikov zahtevek je sicer stvarnopravne narave, vendar pa tožnik ne zahteva vzpostavitve njegove lastninske pravice na nepremičninah toženke, temveč zahteva civilno delitev skupnega premoženja - plačilo vrednosti svojih vlaganj v posebno premoženje toženke, zato sodišču prve stopnje ni bilo potrebno ugotavljati, ali so bila njegova vlaganja dovolj obsežna za pridobitev stvarne - solastninske pravice na nepremičninah toženke.
ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 373, 386.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - konkretizacija pritožbenih očitkov - ni razlogov o odločilnih dejstvih - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obrazložitev pritožbenih navedb - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - celovita dokazna ocena - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga - odločba o kazenski sankciji - primerna kazen - obseg pritožbenega preizkusa
Odsotnost razlogov nasploh ter posebej razlogov o odločilnih dejstvih in precejšnje nasprotje med razlogi o odločilnih dejstvih, so tri po predmetu različne hibe v sodbi, ki določajo navedeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka. Čeprav z istim učinkom, ni isto, če sodba sploh nima razlogov ali če nima "zgolj" razlogov o odločilnih dejstvih, kaj šele, če je med njimi precejšnje nasprotje.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - prisilni ukrep - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
Ker izvedenec ugotavlja, da vzrokov in ogrožanja še ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj nasprotni udeleženec ni kritičen do svoje duševne motnje in vanjo nima uvida ter meni da je zdrav - vse projecira na druge in svoje nasilno vedenje vztrajno zanika - je utemeljena odločitev prvega sodišča o zadržanju na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom.
ZPP člen 87, 87/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
zastopanje pred višjim sodiščem - pravniški državni izpit - zavrženje pritožbe - kvalificirani pooblaščenec
Zakonska določba tretjega odstavka 87. člena ZPP, ki dopušča v pritožbenem postopku zastopanje stranke le po pooblaščencu, ki je odvetnik oziroma ki ima opravljen pravniški državni izpit, po mnenju pritožbenega sodišča ni protiustavna in ni v nasprotju s Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zato pritožbeno sodišče ne bo dalo pobude za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti tega predpisa pred Ustavnim sodiščem, za kar se smiselno zavzema toženčev pooblaščenec v pritožbi.
ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12a, 12a/2, 12a/3, 12a/4, 12a/5. ZPP člen 108, 108/1, 108/4, 108/5.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - ravnanje z nepopolno vlogo - delna dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - pritožba proti sklepu o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse
Sodna praksa v primerih, ko predlagatelj dopolni predlog za oprostitev plačila sodnih taks, a ne v celoti, terja presojo, ali podatki, ki jih stranka ni navedla, preprečujejo vsebinsko obravnavanje predloga.
postopek za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe
Ker tožena stranka v pritožbi zoper sklep ni izpodbijala ugotovitve sodišča, da sodne takse za pritožbeni postopek zoper sodbo ni plačala, niti ni zatrjevala, da so v zadevi podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, je bil izpodbijani sklep izdan ob pravilni uporabi 105.a člena ZPP.
Običajno maščevanje ne more predstavljati izvršitve zakonskega znaka "drug nizkotni nagib", saj ne predstavlja normativne konkretizacije nizkotnega nagiba v smislu 4. točke 116. člena KZ-1. V 4. točki 116. člena je kot eden izmed izvršitvenih načinov kaznivega dejanja umora navedeno brezobzirno maščevanje. Glede na to, zgolj običajno maščevanje ne more predstavljati izvršitvenega ravnanja iz "drugih nizkotnih nagibov".
Sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom izpodbijane sodbe, da je obtoženi z enim ravnanjem uresničil dve prepovedani posledici, torej smrt oškodovanke in nevarnost za življenje oseb, ki so se v predmetnem času nahajale v lokalu in v njegovi neposredni bližini. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje ne gre niti za situacijo, ko bi bila kriminalna količina enega kaznivega dejanja vsebovana v drugem, niti ni kriminalna količina drugega kaznivega dejanja v primerjavi s kriminalno količino prvega neznatna.
Tožnik je bil uživalec starostne pokojnine in sočasno v obdobju od 1. 4. 2016 do 28. 2. 2017 kot družbenik in poslovodja zasebne družbe vpisan v sodni oziroma poslovni register. Ker t. i. dvojnega statusa ni pravočasno uskladil, je bil delno vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 16. členu ZPIZ-2 za 10 ur tedensko od 1. 4. 2016 do 28. 2. 2017. Izrečeno je bilo, da se mu v tem obdobju izplačuje sorazmerni del pokojnine. Odločitev o delni vključitvi uživalca starostne pokojnine v obvezno zavarovanje in izplačevanju sorazmernega dela pokojnine je postala dokončna in pravnomočna. Navedeno pomeni, da je odpadla pravna podlaga za izplačevanje polne starostne pokojnine v spornem obdobju, zato je tožnik preplačilo pokojnine dolžan vrniti.
odločitev o pravdnih stroških - obrazložena vloga - kratek dopis in obvestilo
Sodišče prve stopnje je za sporne vloge utemeljeno priznalo stroške po tar. št. 15/2 OT. Gre namreč za obrazložene vloge, v katerih tožnik podaja dodatne navedbe v zvezi s predmetno zadevo. Predvsem se nanašajo na podana mnenja izvedenskega organa.
starostna pokojnina - dokupljena doba - študij - služenje vojaškega roka - odmera pokojnine
Tožnik v obdobju, ki ga je dokupil in ki se mu je vštel v zavarovalno dobo, ni bil vključen v zavarovanje, niti ni bil v delovnem razmerju. Skladno s 23. točko 7. člena ZPIZ-2 je pokojninska doba brez dokupa obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker tožnik v obdobju, ki ga je dokupil, ni bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, dokupljena doba nima enakega statusa kot doba iz obveznega zavarovanja. Zakon je v tem primeru uzakonil razlikovanje, saj je pravico do starostne pokojnine ob znižani starosti (60 let za moške) oziroma v prehodnem obdobju pri nižji starosti, pridobi le zavarovanec, ki je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Dokupljena doba se upošteva pri izpolnjevanju splošnih pogojev za upokojitev in pri odmeri pokojnine, ne pa tudi v primerih, ko je določen nižji starostni pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
ZIZ člen 38, 55, 55/1, 92, 92/1. OZ člen 347, 356, 356/1, 356/2, 365, 376.
izvršba na premičnine - oprava izvršbe - prodaja zarubljenih stvari - izvršiteljevi stroški - potrebnost izvršilnih stroškov - ugovor zastaranja - zastaranje judikatnih terjatev - zastaranje obresti judikatnih terjatev - pretrganje zastaranja - prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti
Ureditev zastaranja v davčnem in kazenskem pravu v primerjavi s civilnim pravom je različna zaradi drugačnega razmerja podrejenosti in nadrejenosti v javnem pravu (država nasproti posamezniku) v primerjavi z razmerji enakopravnosti v zasebnem pravu.
Pravnomočno je odločeno le o glavnici ter o obrestih, ki so zapadle do trenutka odločanja v času sojenja, to je do izdaje prvostopenjske sodbe. Le ta znesek obresti je torej judikatna terjatev.
ZDSS-1 člen 52.. ZSDU člen 16, 19, 19/1, 37, 37/2, 38, 49, 51, 53, 53/1.
kolektivni delovni spor - svet delavcev - odpoklic članov sveta delavcev - pasivna legitimacija - sodelovanje delavcev pri upravljanju
V kolektivnem delovnem sporu o razveljavitvi odpoklica članov sveta delavcev je lahko kot nasprotni udeleženec opredeljena le volilna komisija, ki je na podlagi prvega odstavka 19. člena ZSDU odgovorna za zakonito izvedbo odpoklica članov sveta delavcev. Ker se zahteva za razveljavitev odpoklica članov sveta delavcev lahko nanaša le na pristojno volilno komisijo, svet delavcev ne more biti nosilec obveznosti v tem razmerju.
V obravnavanem primeru je bila glasovnica sestavljena tako, da se je lahko glasovalo le o odpoklicu petih članov sveta, ne pa o odpoklicu posameznega člana. Takšna vsebina glasovnice, na podlagi katere je bilo izvedeno glasovanje o odpoklicu v spornem obdobju ni pravilna, kar je razlog za ugotovitev nezakonitosti odpoklica članov sveta delavcev.
ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 51/2, 51/2-2.
izvedenina - dopolnilno izvedensko mnenje
Tožena stranka utemeljeno opozarja, da ne gre za podajo dopolnilnega izvedenskega mnenja. Gre namreč zgolj za pojasnilo, kot je to od izvedenskega organa izrecno zahtevalo sodišče. Izvedenec namreč ni odgovoril na morebitna dodatna vprašanja, na katera do sedaj še ni bilo odgovorjeno, temveč je zgolj pojasnil, da je v zadnjem dopolnilnem izvedenskem mnenju prišlo do lapsusa, torej do napačnega zapisa.
V obravnavani zadevi vloga, ki jo je vložnica posredovala sodišču, ni bila popolna in ni vsebovala vsega, da bi se lahko obravnavala, zato je sodišče prve stopnje vložnico s sklepom pozvalo, da jo ustrezno popravi in dopolni in jo opozorilo, da v kolikor ne bo postopala skladno s sklepom, da bo vlogo v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP zavrglo. Ker vložnica vloge po sklepu sodišča ni popravila, je vloga utemeljeno zavržena.
Ker je bilo v prejšnjem, pravnomočno končanem upravnem postopku, nedvomno kršeno materialno pravo, saj niso bile uporabljene določbe 3. odstavka 38. člena v zvezi s 399. členom ZPIZ-2, čeprav bi glede na okoliščine konkretnega primera morale biti, je podan dejanski stan iz 183. člena ZPIZ-2. Na podlagi 1. odstavka 81. člena ZDSS-1 sta izpodbijani zavrnilni odločbi utemeljeno odpravljeni in dokončna odločba zakonito spremenjena tako, da je tožniku priznana pravica do izplačila 20 % starostne pokojnine.
Ker je bila zahteva za nepravo obnovo vložena 18. 10. 2016, sprememba dokončne odločbe v skladu z 3. odstavkom 183. člena ZPIZ-2 učinkuje od 1. 11. 2016 dalje in ima tožnik od tedaj dalje pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine, kot je pravilno razsojeno z izpodbijano sodbo.
ZFPPIPP člen 60, 60/1, 60/1-2, 60/2, 60/2-5, 60/3, 60/4, 296, 296/2.. ZPP člen 154, 154/1, 157.
prijava pogojne terjatve - odločitev o stroških postopka
Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da bi tožeča stranka že k prijavi terjatve morala priložiti sklep, iz katerega je razvidno, da sta bili terjatvi NLB L. d.o.o. in NKBM d.d. v stečajnem postopku nad njo priznani.