URS člen 2, 14, 14/2, 25. ZST-1 člen 8, 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5, 12a/6, 12a/10, 13, 13/3. ZIZ člen 29b. ZPP člen 108, 108/4. ZDavP-2 člen 24.
taksna oprostitev - zakonski pogoji - nepopolna vloga - preiskovalno načelo - ustavnoskladna razlaga - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - načelo socialne države - splošno načelo enakosti
Ustavnoskladna razlaga določila o navedbi podatkov in izjav za družinske člane z njihovimi podpisi (2. in 4. do 7. točka drugega odstavka 12. člena ZST-1) v predlogu za taksno oprostitev je lahko le tista, ki navedeno sestavino ne opredeljuje kot nujno za vsebinsko obravnavo. Ta vsebina je lahko le fakultativna. Predlagatelj lahko navede podatke in izjave za družinske člane, če zanje ve ali če sorodniki prostovoljno z njim sodelujejo, kar pa ni nujno. Četudi podatki in izjave ter podpisi družinskih članov manjkajo, je predlog še vedno primeren za obravnavo in ga sodišče ne sme zavreči.
V primeru, ko je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je upravičenec ostal brez rednega periodičnega dohodka, se ta v skladu z določbo prvega odstavka 21. člena ZSVarPre pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upošteva. Upoštevaje navedeno sodišče prve stopnje dohodka iz oddajanja premoženja v najem pri ugotavljanju višine lastnega dohodka ne bi smelo upoštevati.
plačilo najemnine - sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij - pisna najemna pogodba - solidarna odgovornost za obveznosti - pasivna legitimacija - predpogodba
Na podlagi takšnega dogovora prvostopno sodišče pravilno ugotavlja, da so pravdne stranke v 3. členu Sporazuma dogovorili najemno pogodbo v pisni obliki, ki ima tudi vse bistvene sestavine najemne pogodbe, kot jo določa 91. člen Stanovanjskega zakonika.
delitev skupnega premoženja zakoncev - ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti - vlaganja skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - stvarnopravni zahtevki - ugovor zastaranja - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev
Tožnikov zahtevek je sicer stvarnopravne narave, vendar pa tožnik ne zahteva vzpostavitve njegove lastninske pravice na nepremičninah toženke, temveč zahteva civilno delitev skupnega premoženja - plačilo vrednosti svojih vlaganj v posebno premoženje toženke, zato sodišču prve stopnje ni bilo potrebno ugotavljati, ali so bila njegova vlaganja dovolj obsežna za pridobitev stvarne - solastninske pravice na nepremičninah toženke.
insolventnost - prezadolženost - trajna nelikvidnost - dolgoročna plačilna nesposobnost - domneva insolventnosti - stečajni dolžnik - predlog za začetek stečajnega postopka - začetek stečajnega postopka - pritožba dolžnika zoper sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - dopolnitev pritožbe - pritožbeni rok - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - nadomestna vročitev - osebna vročitev - pritožba dolžnika - zakoniti zastopnik - vročanje zakonitemu zastopniku - vročitev pravni osebi
Dolžnik v roku ni vložil ugovora, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja. Družbenik ne more biti uspešen v tistem delu pritožbenih navedb, v katerem izpodbija upnikovo terjatev. Dolžnik je imel možnost ugovarjati, da ni insolventen, vendar le v 15 dneh od prejema upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka.
Vročitev pravni osebi je po pravilih o nadomestni vročitvi pravilno opravljena na naslovu iz sodnega registra celo, če pravne osebe na tem naslovu sploh ni, torej tudi, če je njen zakoniti zastopnik dalj časa odsoten.
ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 373, 386.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - konkretizacija pritožbenih očitkov - ni razlogov o odločilnih dejstvih - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obrazložitev pritožbenih navedb - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - celovita dokazna ocena - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga - odločba o kazenski sankciji - primerna kazen - obseg pritožbenega preizkusa
Odsotnost razlogov nasploh ter posebej razlogov o odločilnih dejstvih in precejšnje nasprotje med razlogi o odločilnih dejstvih, so tri po predmetu različne hibe v sodbi, ki določajo navedeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka. Čeprav z istim učinkom, ni isto, če sodba sploh nima razlogov ali če nima "zgolj" razlogov o odločilnih dejstvih, kaj šele, če je med njimi precejšnje nasprotje.
ZPP člen 87, 87/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
zastopanje pred višjim sodiščem - pravniški državni izpit - zavrženje pritožbe - kvalificirani pooblaščenec
Zakonska določba tretjega odstavka 87. člena ZPP, ki dopušča v pritožbenem postopku zastopanje stranke le po pooblaščencu, ki je odvetnik oziroma ki ima opravljen pravniški državni izpit, po mnenju pritožbenega sodišča ni protiustavna in ni v nasprotju s Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zato pritožbeno sodišče ne bo dalo pobude za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti tega predpisa pred Ustavnim sodiščem, za kar se smiselno zavzema toženčev pooblaščenec v pritožbi.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - prisilni ukrep - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
Ker izvedenec ugotavlja, da vzrokov in ogrožanja še ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj nasprotni udeleženec ni kritičen do svoje duševne motnje in vanjo nima uvida ter meni da je zdrav - vse projecira na druge in svoje nasilno vedenje vztrajno zanika - je utemeljena odločitev prvega sodišča o zadržanju na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom.
postopek za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe
Ker tožena stranka v pritožbi zoper sklep ni izpodbijala ugotovitve sodišča, da sodne takse za pritožbeni postopek zoper sodbo ni plačala, niti ni zatrjevala, da so v zadevi podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, je bil izpodbijani sklep izdan ob pravilni uporabi 105.a člena ZPP.
ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12a, 12a/2, 12a/3, 12a/4, 12a/5. ZPP člen 108, 108/1, 108/4, 108/5.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - ravnanje z nepopolno vlogo - delna dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - pritožba proti sklepu o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse
Sodna praksa v primerih, ko predlagatelj dopolni predlog za oprostitev plačila sodnih taks, a ne v celoti, terja presojo, ali podatki, ki jih stranka ni navedla, preprečujejo vsebinsko obravnavanje predloga.
izločitev sodnika - zavrženje zahteve za izločitev sodnika - izjava o priznanju krivde - zavrnitev priznanja - izjava policistom - privilegij zoper samoobtožbo - hišna preiskava - navzočnost oseb pri hišni preiskavi
Okoliščina, da je predsednica senata zavrnila priznanje krivde obtoženega G. G., ne more predstavljati razloga, da bi morala biti ista sodnica na podlagi 3. točke drugega odstavka 39. člena ZKP izločena iz sojenja v tej zadevi. Obtoženi G. G. je na naroku za glavno obravnavo dne 19. 2. 2018 navajal, da krivdo prizna, da pa "o tem, kar se mu očita, ne ve nič in da s tem ni imel nič". Višje sodišče ugotavlja, da takšne izjave ni mogoče obravnavati kot priznanje krivde, četudi je res predsednica senata sprejela sklep, da priznanja krivde obtoženega G. G. ne sprejme. Priznanje krivde ne more biti nekaj, o čemer obtoženec ne ve nič ali nekaj, s čimer ni imel nič, saj institut priznanja krivde pomeni, da obtoženec prizna krivdo po obtožnem aktu, torej v okviru očitka dejanskega stanja, kot je opisan v obtožnem aktu.
Nikakršnih razlogov ni, da bi ta hišna preiskava ne bila izvedena zakonito, saj je bila hišna preiskava pri obtoženki dne 23. 8. 2016 opravljena na podlagi pisne odredbe sodišča prve stopnje (215. člen ZKP), navzoče so bile osebe, ki morajo (in smejo) biti navzoče pri hišni preiskavi (216. člen ZKP), posledično temu pa ni nikakršnih pomislekov, da sodišče dokazov, pridobljenih na podlagi tako opravljene hišne preiskave, ne bi moglo uporabiti in nanje opreti svoje sodbe.
Revizija je vložena v nasprotju z 3. in 4. odstavkom 86. člena ZPP, ki izrecno določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pravdna dejanja opravlja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, oziroma sama le, če ima opravljen pravniški državni izpit. Ker takšno dejansko procesno stanje v predmetni zadevi ni podano, je revizija z izpodbijanim sklepom na temelju 1. odstavka 91. člena ZPP zakonito zavržena.
ZIZ člen 38, 55, 55/1, 92, 92/1. OZ člen 347, 356, 356/1, 356/2, 365, 376.
izvršba na premičnine - oprava izvršbe - prodaja zarubljenih stvari - izvršiteljevi stroški - potrebnost izvršilnih stroškov - ugovor zastaranja - zastaranje judikatnih terjatev - zastaranje obresti judikatnih terjatev - pretrganje zastaranja - prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti
Ureditev zastaranja v davčnem in kazenskem pravu v primerjavi s civilnim pravom je različna zaradi drugačnega razmerja podrejenosti in nadrejenosti v javnem pravu (država nasproti posamezniku) v primerjavi z razmerji enakopravnosti v zasebnem pravu.
Pravnomočno je odločeno le o glavnici ter o obrestih, ki so zapadle do trenutka odločanja v času sojenja, to je do izdaje prvostopenjske sodbe. Le ta znesek obresti je torej judikatna terjatev.
ZDSS-1 člen 52.. ZSDU člen 16, 19, 19/1, 37, 37/2, 38, 49, 51, 53, 53/1.
kolektivni delovni spor - svet delavcev - odpoklic članov sveta delavcev - pasivna legitimacija - sodelovanje delavcev pri upravljanju
V kolektivnem delovnem sporu o razveljavitvi odpoklica članov sveta delavcev je lahko kot nasprotni udeleženec opredeljena le volilna komisija, ki je na podlagi prvega odstavka 19. člena ZSDU odgovorna za zakonito izvedbo odpoklica članov sveta delavcev. Ker se zahteva za razveljavitev odpoklica članov sveta delavcev lahko nanaša le na pristojno volilno komisijo, svet delavcev ne more biti nosilec obveznosti v tem razmerju.
V obravnavanem primeru je bila glasovnica sestavljena tako, da se je lahko glasovalo le o odpoklicu petih članov sveta, ne pa o odpoklicu posameznega člana. Takšna vsebina glasovnice, na podlagi katere je bilo izvedeno glasovanje o odpoklicu v spornem obdobju ni pravilna, kar je razlog za ugotovitev nezakonitosti odpoklica članov sveta delavcev.
starostna pokojnina - dokupljena doba - študij - služenje vojaškega roka - odmera pokojnine
Tožnik v obdobju, ki ga je dokupil in ki se mu je vštel v zavarovalno dobo, ni bil vključen v zavarovanje, niti ni bil v delovnem razmerju. Skladno s 23. točko 7. člena ZPIZ-2 je pokojninska doba brez dokupa obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker tožnik v obdobju, ki ga je dokupil, ni bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, dokupljena doba nima enakega statusa kot doba iz obveznega zavarovanja. Zakon je v tem primeru uzakonil razlikovanje, saj je pravico do starostne pokojnine ob znižani starosti (60 let za moške) oziroma v prehodnem obdobju pri nižji starosti, pridobi le zavarovanec, ki je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Dokupljena doba se upošteva pri izpolnjevanju splošnih pogojev za upokojitev in pri odmeri pokojnine, ne pa tudi v primerih, ko je določen nižji starostni pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
pregledovanje spisa - dovolitev vpogleda v sodni spis - sodelovanje osebe, ki ni stranka postopka - pravna korist - pravni interes - trditveno in dokazno breme - podatki o premoženju - načelo sorazmernosti
Pritožnica ni izkazala upravičene koristi za vpogled v že zaključen sodni spis, v katerem ni bila pravdna stranka. Svoj predlog je utemeljevala z navedbami, da potrebuje podatke in dokumentacijo za vložitev tožbe zoper svojega bivšega partnerja. Sodišče je pravilno pretehtalo njene koristi v primerjavi s koristmi obeh v pravdi udeleženih strank. Njena pravica do sodnega varstva zoper bivšega partnerja s tem ni onemogočena niti bistveno otežena.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - prošnja za izročitev - izročitev tujca tuji državi - pogoji za izročitev tujca - utemeljen sum - utemeljen sum, da je tujec storil kaznivo dejanje
Prošnji za izročitev priložena listinska dokumentacija ne obsega vsebine dokazov, ki bi slovenskemu sodišču omogočili samostojno presojo obstoja utemeljenosti suma, da je tujec storil očitano mu kaznivo dejanje.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - upravičeni predlagatelj
Pogoj za dopustnost meritorne odločitve je obstoj procesne legitimacije stranke. Upravičeni predlagatelji za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo brez privolitve po določbah drugega odstavka 81. člena in 40. člena ZDZdr so: izvajalec psihiatričnega zdravljenja, center za socialno delo, koordinator nadzorovane obravnave, najbližja oseba in državni tožilec. Za mladoletnika in polnoletno osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, pa tudi zakoniti zastopnik.Glede na zgoraj obrazloženo direktor posebnega socialno varstvenega zavoda, torej direktor Doma ..., ni materialnopravno upravičen predlagati sprejema na zdravljenje v nadzorovano obravnavo brez privolitve in bi sodišče prve stopnje moralo njegov predlog zavreči.
ZPIZ-2 člen 394.. ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 42.. ZUP člen 7.. Uredba o izdajanju in upoštevanju potrdil na podlagi neizplačanega dela neto osnovnih plač (1993) člen 6, 8.. ZLPP člen 25a.
Po sodni praksi pritožbenega sodišča je 39. in 42. člen ZPIZ-1 mogoče pravilno uporabljati in razlagati le tako, da se v pokojninsko osnovo poleg plače vštevajo tudi vsi drugi prejemki iz delovnega razmerja, od katerih so bili obračunani ter plačani prispevki za socialno zavarovanje.
Ker je toženec v predsodnem upravnem postopku, kljub temu da se tako delodajalec kot tožnik nahajata v centralni evidenci lastninskega preoblikovanja, zaključil, da se vrednost sredstev na evidenčnem računu delavca ni preknjižila na račun pravne osebe, ne da bi postopal po 7. členu ZUP in torej tožnika opozoril na pogoje za vštevanje obravnavanega dela plače v pokojninsko osnovo in ga pozval, naj predloži ustrezna potrdila po Uredbi o izdajanju in upoštevanju potrdil na podlagi neizplačanega dela neto osnovnih plač, da je sodeloval v lastninskem preoblikovanju podjetja, izpodbijana posamična upravna akta ne moreta biti pravilna in zakonita.