izločitev sodnika - zavrženje zahteve za izločitev sodnika - izjava o priznanju krivde - zavrnitev priznanja - izjava policistom - privilegij zoper samoobtožbo - hišna preiskava - navzočnost oseb pri hišni preiskavi
Okoliščina, da je predsednica senata zavrnila priznanje krivde obtoženega G. G., ne more predstavljati razloga, da bi morala biti ista sodnica na podlagi 3. točke drugega odstavka 39. člena ZKP izločena iz sojenja v tej zadevi. Obtoženi G. G. je na naroku za glavno obravnavo dne 19. 2. 2018 navajal, da krivdo prizna, da pa "o tem, kar se mu očita, ne ve nič in da s tem ni imel nič". Višje sodišče ugotavlja, da takšne izjave ni mogoče obravnavati kot priznanje krivde, četudi je res predsednica senata sprejela sklep, da priznanja krivde obtoženega G. G. ne sprejme. Priznanje krivde ne more biti nekaj, o čemer obtoženec ne ve nič ali nekaj, s čimer ni imel nič, saj institut priznanja krivde pomeni, da obtoženec prizna krivdo po obtožnem aktu, torej v okviru očitka dejanskega stanja, kot je opisan v obtožnem aktu.
Nikakršnih razlogov ni, da bi ta hišna preiskava ne bila izvedena zakonito, saj je bila hišna preiskava pri obtoženki dne 23. 8. 2016 opravljena na podlagi pisne odredbe sodišča prve stopnje (215. člen ZKP), navzoče so bile osebe, ki morajo (in smejo) biti navzoče pri hišni preiskavi (216. člen ZKP), posledično temu pa ni nikakršnih pomislekov, da sodišče dokazov, pridobljenih na podlagi tako opravljene hišne preiskave, ne bi moglo uporabiti in nanje opreti svoje sodbe.
ZIZ člen 38, 55, 55/1, 92, 92/1. OZ člen 347, 356, 356/1, 356/2, 365, 376.
izvršba na premičnine - oprava izvršbe - prodaja zarubljenih stvari - izvršiteljevi stroški - potrebnost izvršilnih stroškov - ugovor zastaranja - zastaranje judikatnih terjatev - zastaranje obresti judikatnih terjatev - pretrganje zastaranja - prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti
Ureditev zastaranja v davčnem in kazenskem pravu v primerjavi s civilnim pravom je različna zaradi drugačnega razmerja podrejenosti in nadrejenosti v javnem pravu (država nasproti posamezniku) v primerjavi z razmerji enakopravnosti v zasebnem pravu.
Pravnomočno je odločeno le o glavnici ter o obrestih, ki so zapadle do trenutka odločanja v času sojenja, to je do izdaje prvostopenjske sodbe. Le ta znesek obresti je torej judikatna terjatev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014998
ZKP-UPB8 člen 129a, 129a/6, 130. KZ-1-UPB2 člen 87, 87/1.
izrek denarne kazni - stečajni postopek - sprememba denarne kazni v kazen zapora
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno navedlo, da je stečajni postopek začasna ovira za uvedbo oziroma vodenje izvršilnega postopka, vendar je v nadaljevanju zmotno in predvsem preuranjeno zaključilo, da se denarna kazen ne da oziroma se ne bo dala prisilno izterjati. To okoliščino bo namreč mogoče ugotoviti šele po končanem stečajnem postopku zoper obsojenega, v katerem je sicer Republika Slovenija prijavila med drugimi tudi terjatev iz naslova te denarne kazni v znesku 1.000,00 EUR (list. št. 463 in 464 v spisu). Šele po tem, če denarna kazen ne bo plačana iz unovčene stečajne mase oziroma, če je prostovoljno ne bo plačal niti obsojeni sam, bo lahko sodišče ponovno začelo oziroma nadaljevalo s prisilno izterjavo te denarne kazni v izvršilnem postopku. Sodišče prve stopnje sicer pravilno odločilo s sodbo, vendar je svojo odločitev napačno oprlo na določbo 130. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki velja le za prisilno izterjavo denarnih kazni, predpisanih v ZKP, namesto pravilno na določbo šestega odstavka 129.a člena ZKP, ki se nanaša na spremembo denarne kazni, ki se ne da niti prisilno izterjati, v kazen zapora. Posledično je napačno določilo število dni zapora po 130. členu ZKP, namesto pravilno v skladu z določbo prvega odstavka 87. člena KZ-1, po kateri se za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni določi en dan zapora.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - prošnja za izročitev - izročitev tujca tuji državi - pogoji za izročitev tujca - utemeljen sum - utemeljen sum, da je tujec storil kaznivo dejanje
Prošnji za izročitev priložena listinska dokumentacija ne obsega vsebine dokazov, ki bi slovenskemu sodišču omogočili samostojno presojo obstoja utemeljenosti suma, da je tujec storil očitano mu kaznivo dejanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00019218
URS člen 121, 125. ZASP člen 5, 37, 130, 130/1, 157, 157/3, 157/4, 157/4-1, 157/5, 157/6, 157/7, 168, 168/2, 168/3, 168/4. Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic člen 44. OZ člen 74. ZPreZP-1 člen 3, 3/1.
nadomestilo za javno priobčevanje fonogramov - nadomestilo za zakonito uporabo - sorodne pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov - civilna kazen po ZASP - krivda - skupni sporazum - exceptio illegalis - svet za avtorsko pravo
Sodišče je vezano le na ustavo in zakone (125. člen URS), pri ostalih podzakonskih predpisih lahko uporabi exceptio illegalis. To pomeni, da sodišče samo preizkusi, ali je podzakonski predpis v skladu z zakonom. Doslej ni bilo dvoma, da ima takšno pravico pri vsakem, po javnopravnem telesu izdanem podzakonskem aktu. Nobenega razloga pa že glede na besedilo 125. člena URS ni, da bi imelo sodišče manjšo pravico preizkusiti akt, ki ima vse učinke podzakonskega akta zgolj zato, ker ga ni sprejelo kakšno javnopravno telo. Če je kakšna določba o predpostavkah za uporabo Skupnega sporazuma (v nadaljevanju: SS) v nasprotju z ZASP, je sodišče ne uporabi. Pritožbeno sodišče je zato v tej zadevi 125. člen URS uporabilo za preizkus pravne pravilnosti posameznih določb SS. Na odločitve Sveta za avtorsko pravo sodišča niso vezana, ker lahko uporabijo exceptio illegalis.
V SS si je tožeča stranka izgovorila trikratno nadomestilo v primeru kršitve pravice. Učinek takšne tarife (prvega odstavka 4. člena tarifnega dela SS) je, da je tožeča stranka v primeru kršitve vselej upravičena do trikratnika tarife za zakonito uporabo. Ker je to enako, kot je zgornja meja tega, kar lahko zahteva na temelju prvega in tretjega odstavka 168. člena ZASP, je to nedopustno. Nedopustno je zato, ker je sama civilna kazen vezana na krivdo kot dodatno predpostavko, ki ni vedno podana. Celo v primeru kršitve torej proizvajalec fonogramov na temelju ZASP ni samodejno upravičen do civilne kazni, kot je že bilo pojasnjeno. Z oblikovanjem tarife v 4. in 5. členu SS so sklenitelji SS dosegli prav to, da bo do trikratnika tarife za zakonito uporabo (5. člen ZASP) proizvajalec fonogramov upravičen v primeru kršitve vselej, ne glede na stopnjo krivde kršitelja in druge predpostavke.
Pridobljeno izvedensko mnenje predstavlja dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, in tudi za zaključek, da je vzrok III. kategorije invalidnosti kombinacija bolezni in poškodbe izven dela.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00015775
KZ-1 člen 158, 158/1, 159, 159/1. ZKP člen 306, 306/2.
kaznivo dejanje razžalitve - kaznivo dejanje obrekovanja - objektivna presoja žaljivosti - izostanek zasebnega tožilca z glavne obravnave
Izpodbijana sodba ima ustrezne razloge o tem zakaj je sodišče prve stopnje inkriminirane besede zapisane v "Vlogi za postavitev skrbnika za posebni primer in določitev terminov obiskov matere" (Vloga), ocenilo kot objektivno žaljive ter da je obdolženec z njimi podcenjeval zasebno tožilko in ni spoštoval njenega osebnega dostojanstva ter je o njej podal žaljivo vrednostno oceno. Glede na obseg inkriminiranih besed v Vlogi, ki bi morala biti v celoti namenjena predlogu, da se materi J.P. postavi skrbnik za posebni primer in se mu določi termin obiskov, kar je obdolžencu kot prava vešči osebi bilo znano ter upoštevaje okoliščine, v času katerih je bila vloga poslana na Center za socialno delo (CSD), je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo zaničevalni namen obdolženca.
Ker je bilo v prejšnjem, pravnomočno končanem upravnem postopku kršeno materialno pravo, saj niso bile uporabljene določbe 3. odstavka 38. člena v zvezi s 399. členom ZPIZ-2, čeprav bi glede na okoliščine konkretnega primera morale biti, je podan dejanski stan iz 183. člena ZPIZ-2. Na podlagi 1. odstavka 81. člena ZDSS-1 sta izpodbijani zavrnilni odločbi utemeljeno odpravljeni in dokončna odločba zakonito spremenjena tako, da je tožniku pravica do izplačila 20 % starostne pokojnine zakonito priznana od 1. 12. 2016 dalje.
Ker je bila zahteva za nepravo obnovo postopka vložena 21. 11. 2016 sprememba dokončne odločbe v skladu s 3. odstavkom 183. člena ZPIZ-2 učinkuje od 1. 12. 2016 dalje in ima tožnik od tedaj dalje pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine.
invalidska pokojnina - pokojninska doba - prišteta doba - delovni invalid
ZPIZ-2 v prvem odstavku 45. člena določa, da se invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način kot pokojninska osnova za odmero starostne pokojnine. Navedena določba odkazuje na uporabo prvega odstavka 30. člena ZPIZ-2, kjer je določeno, da se starostna pokojnina odmeri od pokojninske osnove, ki jo tvori mesečno povprečje osnov zavarovanca za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje. Za izračun pokojninske osnove se upoštevajo osnove iz prejšnjega odstavka, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, iz katerihkoli zaporednih 24 let zavarovanja od 1. januarja 1970 naprej, ki so za zavarovanca najugodnejša. Povprečno stopnjo davkov in prispevkov iz tega odstavka določi in objavi minister, pristojen za finance (drugi odstavek 30. člena). Kot izjema pa je v 6. odstavku 30. člena določeno, da se ne glede na drugi odstavek tega člena za izračun pokojninske osnove ne upoštevajo osnove iz 148. člena (gre za osnove za prispevek za posebne primere zavarovanja) in 151. člena (gre za osnove za dokup dobe). Zavarovalne osnove, od katerih je tožnica plačevala prispevke niso izključene, kar pomeni, da je le-te skladno s prvim in drugim odstavkom 30. člena ZPIZ-2 potrebno upoštevati pri odmeri pokojnine.
ZDR člen 18, 82, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/1, 118/2 .. ZJU člen 154.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost odpovedi - subjektivni rok - podaja odpovedi - vročitev odpovedi - reintegracija - sodna razveza - datum - denarno povračilo
V zvezi s pravočasnostjo izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bistveno, da je glede datuma podaje odpovedi, kadar je ta sporen, odpoved podana takrat, ko je iz delodajalčevih ravnanj razvidna namera, da naj odpoved, ki jo je sicer že sestavil, učinkuje.
Redko pride do tega, da delodajalec ugotovi razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi šele ob zagovoru delavca (ali celo kasneje). V primerih, ko je zagovor opravljen, je treba ugotoviti, ali je dejstva ob zagovoru delavca mogoče šteti za tako pomembna, drugačna ali nova, da upravičujejo sklepanje, da je delodajalec šele takrat ugotovil odpovedni razlog. Zato je tudi pri presoji glede datuma ugotovitve razloga za izredno odpoved s strani delodajalca treba upoštevati, kdaj se je le-ta dejansko seznanil oziroma ugotovil tiste bistvene dejanske okoliščine, ne pa ostalih, ki predstavljajo dejansko podlago za ugotovitev odpovednega razloga.
Pri sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi v obravnavani zadevi ne gre toliko za vprašanje, ali bi lahko tožnik še sodeloval z nekaterimi sodelavci, zaposlenimi v policiji, ki so sodelovali v postopku, v katerem je bila tožniku podana izredna odpovedi pogodbe o zaposlitvi, oziroma so pričali v sporu kot priče, ki jih je predlagala tožena stranka, temveč za vprašanje zaupanja tožene stranke v delo tožnika kot policista, ki bi se moral striktno držati pravil in predpisov v policiji, še posebej, ker je kot pomočnik komandirja skrbel za spremembe dnevnega razporeda dela. Ravno ta funkcija bi od njega zahtevala še posebno vestnost, saj drugače tega ne more zahtevati od podrejenih. Tožnik je v dneh, za katere so se mu očitale kršitve in jih je sodišče ugotovilo v sodnem sporu, izvajal usposabljanje v avtošoli med službenim časom ter kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja. Izvajanje druge dejavnosti med službenim časom je kršenje delovne obveznosti, razen, če delavec to dela z dovoljenjem oziroma odobritvijo delodajalca.
ZPP člen 5, 5/1, 16, 154, 154/1, 155, 155/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
odločanje o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - pravdni stroški v zvezi s pripravljalnimi vlogami - pripravljalna vloga v pravdi - stroški fotokopij - plačilo DDV
Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča prvi toženki utemeljeno odreklo povračilo za stroške sestave njene tretje pripravljalne vloge. To je prva toženka prinesla na prvi narok za glavno obravnavo. Brez dvoma bi sodišče in nasprotno stranko z vsebino te svoje vloge lahko seznanila tudi neposredno oziroma ustno na samem naroku (16. člen ZPP). Izdatki za pisno sestavo te vloge torej niso bili potrebni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00018746
KZ člen 79, 89, 89/1, 90. KZ-1 člen 34, 170, 170/1, 375, 375/1.
vzgojni ukrep - oddaja v vzgojni zavod - mladoletniški zapor - izbira vzgojnega ukrepa - obteževalne okoliščine - posilstvo - mladoletniki - poskus posilstva - vzgojni ukrepi in sankcije za mladoletnike - presoja verodostojnosti izpovedb oškodovanke in prič
Uvedbe kazenskega postopka pa čeprav za enakovrstno kaznivo dejanje ni dopustno upoštevati kot obteževalno okoliščino, kakor tudi dejstva, da mladostnik kaznivega dejanja ni obžaloval. Storitev kaznivega dejanja je namreč zanikal in zato od njega ni moč pričakovati obžalovanje le tega. V tej fazi postopka tudi ni dopustno trditi, da je mladostnik nadaljeval z obravnavanimi početji, saj kot rečeno, še ni bil pravnomočno obsojen. Po določbi prvega odstavka 89. člena KZ v zvezi s prvim odstavkom 375. člena KZ-1 je mladoletniku dopustno izreči mladoletniški zapor le, če zaradi narave in teže kaznivega dejanja ter visoke stopnje kazenske odgovornosti ne bi bilo upravičeno izrečeni vzgojnega ukrepa. Gre torej za skrajen ukrep, ko ostali vzgojni ukrepi svojega namena očitno ne bi dosegli, česar pa v obravnavani zadevi ni moč z zanesljivostjo trditi.
Ker je bilo v prejšnjem, pravnomočno končanem upravnem postopku nedvomno kršeno materialno pravo, saj niso bile uporabljene določbe 3. odstavka 38. člena v zvezi s 399. členom ZPIZ-2, čeprav bi glede na dejanske okoliščine morale biti, je podan dejanski stan iz 183. člena ZPIZ-2. Na podlagi 1. odstavka 81. člena ZDSS-1 sta izpodbijani zavrnilni odločbi utemeljeno odpravljeni in dokončna odločba z dne 9. 12. 2015 zakonito spremenjena tako, da je tožniku priznana pravica do izplačila 20 % starostne pokojnine od 1. 11. 2016 dalje. Ker je bila zahteva vložena 21. 10. 2016, sprememba dokončne odločbe v skladu z 3. odstavkom 183. člena ZPIZ-2 učinkuje od 1. 11. 2016 dalje. Pomeni, da ima tožnik od tedaj dalje pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine.
ZPIZ-2 člen 394.. ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 42.. ZUP člen 7.. Uredba o izdajanju in upoštevanju potrdil na podlagi neizplačanega dela neto osnovnih plač (1993) člen 6, 8.. ZLPP člen 25a.
Po sodni praksi pritožbenega sodišča je 39. in 42. člen ZPIZ-1 mogoče pravilno uporabljati in razlagati le tako, da se v pokojninsko osnovo poleg plače vštevajo tudi vsi drugi prejemki iz delovnega razmerja, od katerih so bili obračunani ter plačani prispevki za socialno zavarovanje.
Ker je toženec v predsodnem upravnem postopku, kljub temu da se tako delodajalec kot tožnik nahajata v centralni evidenci lastninskega preoblikovanja, zaključil, da se vrednost sredstev na evidenčnem računu delavca ni preknjižila na račun pravne osebe, ne da bi postopal po 7. členu ZUP in torej tožnika opozoril na pogoje za vštevanje obravnavanega dela plače v pokojninsko osnovo in ga pozval, naj predloži ustrezna potrdila po Uredbi o izdajanju in upoštevanju potrdil na podlagi neizplačanega dela neto osnovnih plač, da je sodeloval v lastninskem preoblikovanju podjetja, izpodbijana posamična upravna akta ne moreta biti pravilna in zakonita.
ZGD-1 člen 425, 425/1, 425/4, 522. ZSReg člen 33, 33/2, 33/3, 33/4, 39., 39/1-3.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - predhodno vprašanje v postopku vpisa v sodni register
V obravnavanem primeru je tako odločitev registrskega sodišča o vpisu v sodni register odvisna od predhodne rešitve ustreznosti skupščinskega sklepa subjekta vpisa o prenehanju po skrajšanem postopku oziroma resničnosti izjave o poplačanih obveznostih družbe, rešitev predhodnega vprašanja pa je odvisna od dejstva, ki je med udeležencema registrskega postopka sporno - ali ima subjekt vpisa neporavnano obveznost do upnika.
Iz izreka sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče prve stopnje v točki II. izreka ponovno odločilo o zahtevku, o katerem je že bilo pravnomočno razsojeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00015243
KZ-1 člen 190, 190/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-4, 437, 437/1, 373.
konkretizacija pritožbenih očitkov - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - zavrženje obtožnega predloga - utemeljen sum o storitvi kaznivega dejanja - odvzem mladoletne osebe - zakonski znaki kaznivega dejanja - ni dokazov
Zmotne so pritožbene navedbe, da iz v preiskavi (pravilno v okviru posameznih preiskovalnih dejanj) zbranih dokazov izhaja utemeljen sum, da je obdolženi B.V. storil kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe po prvem odstavku 190. člena KZ-1.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - upravičeni predlagatelj
Pogoj za dopustnost meritorne odločitve je obstoj procesne legitimacije stranke. Upravičeni predlagatelji za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo brez privolitve po določbah drugega odstavka 81. člena in 40. člena ZDZdr so: izvajalec psihiatričnega zdravljenja, center za socialno delo, koordinator nadzorovane obravnave, najbližja oseba in državni tožilec. Za mladoletnika in polnoletno osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, pa tudi zakoniti zastopnik.Glede na zgoraj obrazloženo direktor posebnega socialno varstvenega zavoda, torej direktor Doma ..., ni materialnopravno upravičen predlagati sprejema na zdravljenje v nadzorovano obravnavo brez privolitve in bi sodišče prve stopnje moralo njegov predlog zavreči.
Na podlagi obrazloženega, upoštevaje razloge, ki jih je v podkrepitev svoje odločitve navedlo sodišče prve stopnje, se kot neutemeljene izkažejo pritožbene navedbe v smeri, da prvostopenjsko sodišče neutemeljeno ni verjelo zagovoru obdolženca.