Pridobljeno izvedensko mnenje predstavlja dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, in tudi za zaključek, da je vzrok III. kategorije invalidnosti kombinacija bolezni in poškodbe izven dela.
Ker je bilo v prejšnjem, pravnomočno končanem upravnem postopku nedvomno kršeno materialno pravo, saj niso bile uporabljene določbe 3. odstavka 38. člena v zvezi s 399. členom ZPIZ-2, čeprav bi glede na dejanske okoliščine morale biti, je podan dejanski stan iz 183. člena ZPIZ-2. Na podlagi 1. odstavka 81. člena ZDSS-1 sta izpodbijani zavrnilni odločbi utemeljeno odpravljeni in dokončna odločba z dne 9. 12. 2015 zakonito spremenjena tako, da je tožniku priznana pravica do izplačila 20 % starostne pokojnine od 1. 11. 2016 dalje. Ker je bila zahteva vložena 21. 10. 2016, sprememba dokončne odločbe v skladu z 3. odstavkom 183. člena ZPIZ-2 učinkuje od 1. 11. 2016 dalje. Pomeni, da ima tožnik od tedaj dalje pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine.
kršitev tajnosti postopka - zakonski znaki kaznivega dejanja - lex certa - objava osebnih podatkov - otrok - mladoletna oseba
Zakonski znak "otrok" iz drugega odstavka 287. člena KZ-1, ki je veljal do 15. 5. 2012 je potrebno razlagati skladno s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah in Evropsko konvencijo o uresničevanju otrokovih pravic ter s precedenčnim primerom (sodba Vrhovnega sodišča RS, I Ips 12291/2012).
ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 51/2, 51/2-2.
izvedenina - dopolnilno izvedensko mnenje
Tožena stranka utemeljeno opozarja, da ne gre za podajo dopolnilnega izvedenskega mnenja. Gre namreč zgolj za pojasnilo, kot je to od izvedenskega organa izrecno zahtevalo sodišče. Izvedenec namreč ni odgovoril na morebitna dodatna vprašanja, na katera do sedaj še ni bilo odgovorjeno, temveč je zgolj pojasnil, da je v zadnjem dopolnilnem izvedenskem mnenju prišlo do lapsusa, torej do napačnega zapisa.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - upravičeni predlagatelj
Pogoj za dopustnost meritorne odločitve je obstoj procesne legitimacije stranke. Upravičeni predlagatelji za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo brez privolitve po določbah drugega odstavka 81. člena in 40. člena ZDZdr so: izvajalec psihiatričnega zdravljenja, center za socialno delo, koordinator nadzorovane obravnave, najbližja oseba in državni tožilec. Za mladoletnika in polnoletno osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, pa tudi zakoniti zastopnik.Glede na zgoraj obrazloženo direktor posebnega socialno varstvenega zavoda, torej direktor Doma ..., ni materialnopravno upravičen predlagati sprejema na zdravljenje v nadzorovano obravnavo brez privolitve in bi sodišče prve stopnje moralo njegov predlog zavreči.
ZIZ člen 38, 55, 55/1, 92, 92/1. OZ člen 347, 356, 356/1, 356/2, 365, 376.
izvršba na premičnine - oprava izvršbe - prodaja zarubljenih stvari - izvršiteljevi stroški - potrebnost izvršilnih stroškov - ugovor zastaranja - zastaranje judikatnih terjatev - zastaranje obresti judikatnih terjatev - pretrganje zastaranja - prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti
Ureditev zastaranja v davčnem in kazenskem pravu v primerjavi s civilnim pravom je različna zaradi drugačnega razmerja podrejenosti in nadrejenosti v javnem pravu (država nasproti posamezniku) v primerjavi z razmerji enakopravnosti v zasebnem pravu.
Pravnomočno je odločeno le o glavnici ter o obrestih, ki so zapadle do trenutka odločanja v času sojenja, to je do izdaje prvostopenjske sodbe. Le ta znesek obresti je torej judikatna terjatev.
V obravnavani zadevi vloga, ki jo je vložnica posredovala sodišču, ni bila popolna in ni vsebovala vsega, da bi se lahko obravnavala, zato je sodišče prve stopnje vložnico s sklepom pozvalo, da jo ustrezno popravi in dopolni in jo opozorilo, da v kolikor ne bo postopala skladno s sklepom, da bo vlogo v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP zavrglo. Ker vložnica vloge po sklepu sodišča ni popravila, je vloga utemeljeno zavržena.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - prošnja za izročitev - izročitev tujca tuji državi - pogoji za izročitev tujca - utemeljen sum - utemeljen sum, da je tujec storil kaznivo dejanje
Prošnji za izročitev priložena listinska dokumentacija ne obsega vsebine dokazov, ki bi slovenskemu sodišču omogočili samostojno presojo obstoja utemeljenosti suma, da je tujec storil očitano mu kaznivo dejanje.
ZPIZ-2 člen 394.. ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 42.. ZUP člen 7.. Uredba o izdajanju in upoštevanju potrdil na podlagi neizplačanega dela neto osnovnih plač (1993) člen 6, 8.. ZLPP člen 25a.
Po sodni praksi pritožbenega sodišča je 39. in 42. člen ZPIZ-1 mogoče pravilno uporabljati in razlagati le tako, da se v pokojninsko osnovo poleg plače vštevajo tudi vsi drugi prejemki iz delovnega razmerja, od katerih so bili obračunani ter plačani prispevki za socialno zavarovanje.
Ker je toženec v predsodnem upravnem postopku, kljub temu da se tako delodajalec kot tožnik nahajata v centralni evidenci lastninskega preoblikovanja, zaključil, da se vrednost sredstev na evidenčnem računu delavca ni preknjižila na račun pravne osebe, ne da bi postopal po 7. členu ZUP in torej tožnika opozoril na pogoje za vštevanje obravnavanega dela plače v pokojninsko osnovo in ga pozval, naj predloži ustrezna potrdila po Uredbi o izdajanju in upoštevanju potrdil na podlagi neizplačanega dela neto osnovnih plač, da je sodeloval v lastninskem preoblikovanju podjetja, izpodbijana posamična upravna akta ne moreta biti pravilna in zakonita.
Obdolženec se je ves čas postopka vztrajno izmikal sprejemanju sodnih pošiljk, zaradi česar je sodišče moralo tudi večkrat odrediti vročanje sodnih pisanj preko pooblaščenih vročevalcev. S tem so nastali stroški, ki jih je obdolženi dolžan poravnati.
Na podlagi obrazloženega, upoštevaje razloge, ki jih je v podkrepitev svoje odločitve navedlo sodišče prve stopnje, se kot neutemeljene izkažejo pritožbene navedbe v smeri, da prvostopenjsko sodišče neutemeljeno ni verjelo zagovoru obdolženca.
Revizija je vložena v nasprotju z 3. in 4. odstavkom 86. člena ZPP, ki izrecno določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pravdna dejanja opravlja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, oziroma sama le, če ima opravljen pravniški državni izpit. Ker takšno dejansko procesno stanje v predmetni zadevi ni podano, je revizija z izpodbijanim sklepom na temelju 1. odstavka 91. člena ZPP zakonito zavržena.
ZDR-1 člen 89, 118.. ZPP člen 2, 339, 339/2, 339/2-7, 357a.
sodba na podlagi pripoznave - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - tožbeni zahtevek - bistvena kršitev določb postopka - meje postavljenega tožbenega zahtevka
Sodišče prve stopnje je bilo od dne, ko je tožnica namesto reintegracije zahtevala, naj sodišče prve stopnje na podlagi 118. člena ZDR-1 sodno razveže pogodbo o zaposlitvi med strankama ter tožnici prisodi ustrezno denarno povračilo namesto reintegracije, dolžno odločiti o tem tožbenem zahtevku tožnice. Glede na to je z izdajo sodbe na podlagi pripoznave, v kateri je odločilo o prvotnem tožbenem zahtevku tožnice (reintegracija in reparacija), bistveno kršilo določbe pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je izdalo sodbo na podlagi pripoznave v nasprotju z določbami ZPP (odločanje v mejah postavljenih zahtevkov - 2. člen ZPP).
Ker je bilo v prejšnjem, pravnomočno končanem upravnem postopku kršeno materialno pravo, saj niso bile uporabljene določbe 3. odstavka 38. člena v zvezi s 399. členom ZPIZ-2, čeprav bi glede na okoliščine konkretnega primera morale biti, je podan dejanski stan iz 183. člena ZPIZ-2. Na podlagi 1. odstavka 81. člena ZDSS-1 sta izpodbijani zavrnilni odločbi utemeljeno odpravljeni in dokončna odločba zakonito spremenjena tako, da je tožniku pravica do izplačila 20 % starostne pokojnine zakonito priznana od 1. 12. 2016 dalje.
Ker je bila zahteva za nepravo obnovo postopka vložena 21. 11. 2016 sprememba dokončne odločbe v skladu s 3. odstavkom 183. člena ZPIZ-2 učinkuje od 1. 12. 2016 dalje in ima tožnik od tedaj dalje pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00015243
KZ-1 člen 190, 190/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-4, 437, 437/1, 373.
konkretizacija pritožbenih očitkov - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - zavrženje obtožnega predloga - utemeljen sum o storitvi kaznivega dejanja - odvzem mladoletne osebe - zakonski znaki kaznivega dejanja - ni dokazov
Zmotne so pritožbene navedbe, da iz v preiskavi (pravilno v okviru posameznih preiskovalnih dejanj) zbranih dokazov izhaja utemeljen sum, da je obdolženi B.V. storil kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe po prvem odstavku 190. člena KZ-1.
V obravnavanem primeru so podani vsi elementi odškodninske odgovornosti toženca. Toženec je ravnal v nasprotju s pooblastilom nadrejenega delavca s tem, ko je v imenu tožeče stranke prejel gotovino in jo je zadržal zase ter je ni izročil računovodstvu tožeče stranke. S takšnim ravnanjem je oškodoval tožečo stranko za sporni znesek. Toženec pa je pri tem ravnal naklepno, saj je nedvomno vedel, da za prisvojitev sporne gotovine nima nikakršne podlage.
invalidska pokojnina - pokojninska doba - prišteta doba - delovni invalid
ZPIZ-2 v prvem odstavku 45. člena določa, da se invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način kot pokojninska osnova za odmero starostne pokojnine. Navedena določba odkazuje na uporabo prvega odstavka 30. člena ZPIZ-2, kjer je določeno, da se starostna pokojnina odmeri od pokojninske osnove, ki jo tvori mesečno povprečje osnov zavarovanca za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje. Za izračun pokojninske osnove se upoštevajo osnove iz prejšnjega odstavka, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, iz katerihkoli zaporednih 24 let zavarovanja od 1. januarja 1970 naprej, ki so za zavarovanca najugodnejša. Povprečno stopnjo davkov in prispevkov iz tega odstavka določi in objavi minister, pristojen za finance (drugi odstavek 30. člena). Kot izjema pa je v 6. odstavku 30. člena določeno, da se ne glede na drugi odstavek tega člena za izračun pokojninske osnove ne upoštevajo osnove iz 148. člena (gre za osnove za prispevek za posebne primere zavarovanja) in 151. člena (gre za osnove za dokup dobe). Zavarovalne osnove, od katerih je tožnica plačevala prispevke niso izključene, kar pomeni, da je le-te skladno s prvim in drugim odstavkom 30. člena ZPIZ-2 potrebno upoštevati pri odmeri pokojnine.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma - izključitveni razlog
Pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji (prvi odstavek 63. člena ZUTD), in če je podan kakšen izključitveni razlog, določen v drugem odstavku 63. člena zakona. Med drugim gre za takšen izključitveni razlog, če zavarovancu delovno razmerje preneha na podlagi pisnega sporazuma.
pravnomočno razsojena zadeva - procesna ekvivalenčna teorija - individualizacija spora, o katerem je bilo pravnomočno odločeno - individualizacija novega spora - dejstveni kompleks - objektivni in subjektivni element - notarski zapis - pomanjkljiva oblika - popravljen notarski zapis
Za ugotovitev identičnosti sporov so odločilni (1) izrek pravnomočne sodbe, njena dejanska podlaga in razlogi za odločitev, (2) nov tožbeni predlog in razmerje, na katerem temelji zahtevek iz tega tožbenega predloga, in (3) njuna medsebojna primerjava, ki omogoča sklepanje o (ne)identičnosti sporov. Nove tožbe na isti dejstveni kompleks, na katerem temelji pravnomočna sodba, ni mogoče več uveljavljati. Navedeno velja tudi, če tožnik v novi tožbi doda dejstva, ki jih v prejšnji pravdi ni navedel, če predstavljajo sestavni del istega dejstvenega kompleksa, na katerega se nanaša pravnomočna sodba in čeprav se sklicuje na drugo pravno podlago.