CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00019225
ZPP člen 8, 124, 124/1, 124/2, 124/3, 124/4, 125a, 224, 254, 285, 286. ZZZDR člen 51, 51/2, 58, 58/1, 59, 59/1, 59/2. ZTLR člen 24, 25, 26.
premoženjska razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - skupno premoženje - razveza zakonske zveze - skupno premoženje razvezanih zakoncev - domneva enakih deležev - darilo enemu od zakoncev - posebno premoženje - gradnja na tujem svetu - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje enega od zakoncev - skupna vlaganja - vlaganja v tujo nepremičnino - pridobitev lastninske pravice z vlaganji v tujo nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - nova stvar - deleži zakoncev na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja - dohodki in premoženje zakonca - nematerialni prispevek zakoncev - skrb za dom in družino - trditve in dokazi - materialno procesno vodstvo - zapisnik - pisanje zapisnika - vodenje zapisnika - dokaz z izvedencem - dopolnitev izvedenskega mnenja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženki njen oče podaril parcelo z do tretje gradbene faze zgrajeno hišo (vključno z okni in vrati). Materialnopravno pravilen je zaključek, da navedeno predstavlja posebno premoženje toženke. Tožnik in toženka pa sta hišo dogradila, in to z z delom pridobljenimi sredstvi in lastnim delom, ob pomoči sorodnikov in prijateljev obeh. Na ta način sta vlagala skupno premoženje v posebno premoženje toženke. V takem primeru sodi v skupno premoženje z vlaganji povečana vrednost nepremičnine.
Vlaganja v že dokončano hišo, tudi če so zelo obsežna, ne spreminjajo identitete nepremičnine. Če pa šele vlaganja omogočijo, da se nepremičnina lahko prične uporabljati, pa zgradba spremeni identiteto.
postavitev izvedenca - strokovno znanje izvedenca - izguba zavarovalnih pravic - zaščitna ograja - izvedenec gradbene stroke - vzročna zveza med alkoholiziranostjo in povzročitvijo nesreče - regres zavarovalnice
Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je vprašanje primernosti cestne ograje strokovno področje izvedenca gradbene stroke, ne pa izvedenca cenilca, ki je na zaslišanju tudi pojasnil, da ni izvedenec za raziskave prometnih nesreč.
zadolžnica v obliki notarskega zapisa - ničnost - posojilna pogodba - kavza pogodbe - grožnje
Upoštevati je treba (samo) tiste vzroke, brez katerih stranki pogodbe sploh ne bi sklenili oziroma je vsaj ena od njiju ne bi sklenila, druga stranka pa je za to odločilno voljo druge stranke vedela.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVALNIŠTVO
VSL00015608
OZ člen 346, 352, 352/3. ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 266, 266/1, 283. ZZavar člen 51.
odškodninska odgovornost člana uprave - poslovna odškodninska odgovornost - mandatno razmerje - povrnitev škode - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - vodenje poslov družbe - varovanje poslovne skrivnosti - ugovor zastaranja - zastaralni rok - petletni zastaralni rok - opustitev nadzora nad izvajanjem pogodbe - enaka vrednost vzajemnih dajatev - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule) - kršitev dolžne skrbnosti - dejanski obseg opravljenih storitev - splošna pravila o odškodninski odgovornosti - kolizija interesov - obrnjeno dokazno breme - zastopanje predsednika nadzornega sveta - plačilo pavšala
Odškodninska terjatev po 263. členu ZGD-1 je sui generis korporacijska terjatev.
Položaj članov organov vodenja do družbe je podoben mandatnemu razmerju (pogodba o naročilu). V konkretnem primeru gre tako za poslovno odškodninsko obveznost, katere zastaranje se presoja po tretjem odstavku 352. člena OZ. Zastaralni rok znaša pet let in je začel teči prvi dan po dnevu, ko je oškodovanec (tožeča stranka) imel pravico zahtevati njeno izpolnitev.
Določbo 283. člena ZGD-1 je na podlagi jezikovne, kot tudi namenske razlage mogoče tolmačiti le na ta način, da se nanaša zgolj na člane uprave, ko so ti v funkciji in ne na bivše člane uprave. Namen navedenega člena je v preprečitvi kolizije interesov med družbo in članom uprave, ki družbo praviloma zastopa. Med aktualnim članom uprave kot zastopnikom družbe in bivšim članom uprave pa ni kolizije interesov, zaradi katere bi bilo potrebno zastopanje družbe s strani predsednika nadzornega sveta. Iz navedenega sledi, da predsednik nadzornega sveta zastopa družbo proti članom obstoječe uprave, ne pa tudi proti bivšim članom uprave, ki jim je mandat že prenehal. Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču prvostopenjskega sodišča, da je potrebno upoštevati splošno določbo prvega odstavka 266. člena ZGD-1, ki določa, da uprava zastopa družbo in je tako tudi pooblaščena za izdajo pooblastila za vložitev odškodninske tožbe.
Člani uprave so tisti, ki morajo dokazati, da so ravnali vestno in pošteno. Druge elemente odškodninske odgovornosti pa mora dokazati oškodovanec (škodo ravnanje uprave, škodo in vzročno zvezo med ravnanjem in nastalo škodo).
Če bi tožena stranka redno spremljala izvajanje pogodbe v krajših časovnih terminih, bi tudi takrat že lahko ugotovila, da je vztrajanje pri izpolnjevanju takšne nespremenjene pogodbe očitno negospodarno.
Toženca sta plačevala račune, čeprav v skladu s sklenjeno pogodbo, vendar so zneski očitno večkratno presegali dejansko protivrednost opravljenih storitev nasprotne stranke. Takšno ravnanje ni v dobro družbe in ni v skladu s pravili poslovodne stroke, saj je potrebno za plačane denarne zneske pridobiti predmete ali storitve v ekvivalentni protivrednosti. Toženca pa sta kljub temu, da so jima bili znani podatki, da je bil obseg storitev v letu 2005 kar za 80% manjši od predvidenega, tudi v letu 2006 vztrajala pri nadaljevanju pogodbe pod istimi pogoji in še naprej plačevala dogovorjene pavšalne zneske. V okoliščinah, ko je bila pogodba sklenjena za pavšal le na podlagi predvidevanj in brez konkretne izmere obsega potrebnih storitev nasprotne stranke, predstavlja tudi opustitev sprotnega nadzora nad dejanskim obsegom opravljenih storitev nasprotne stranke, kršitev dolžne skrbnosti.
Ob pravilni uporabi pravila proste podjetniške presoje (business judgment rule) bi toženca tudi morala pridobiti primerne informacije, česar pa nista storila, saj nista zahtevala ustreznih analiz pred sklenitvijo pogodbe, v času izvajanja pogodbe pa njenih učinkov nista spremljala, saj sta kljub zgolj približno 17% realizaciji predvidenega obsega pogodbe, nadaljevala njeno izvajanje brez kakršnihkoli prilagoditev, čeprav je bilo v tisti fazi že jasno, da ni ekvivalentnosti dajatev in se tako tožeči stranki povzroča škoda.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Tožnica je svoje delo vselej opravljala izključno na objektu C.. Pri C. so tožnico šteli kot njihovo zaposleno in ji skladno s tem dajali navodila v zvezi z delom, enako kot svojim zaposlenim. Tožnica ni ravnala pomanjkljivo skrbno, ker je navodilom glede kraja dela (ki nedvomno spadajo v okvir delovnih navodil) sledila enako kot vsem drugim navodilom C.. Pri tem ni pomembno, ali bi priči tožnici smeli dajati navodila glede delovišča, bistveno je, kako je to razumela tožnica. Razlaga določil pogodbe med toženo stranko in C. d. d. in (ne)pravilnost informacij, ki sta jih tožnici posredovali navedeni priči, niso bistvene okoliščine za presojo tožničine krivde. Če so pri C. glede na pogodbo prekoračili svoja pooblastila in tožnici posredovali nepravilne informacije, je to predmet njunega razmerja, posledice nesporazuma pa v tem sporu ne sme trpeti tožnica, ki je verjela tistima, s katerima je imela glede izvajanja dela dolgoletno utečeno sodelovanje.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - objektivna nevarnost - verjeten obstoj neznatne škode - neizkazanost pogojev
Ker objektivna nevarnost za izkaz verjetnosti obstoja pogoja iz drugega odstavka 270. člena ZIZ ne zadošča, bi morali tožniki zatrjevati (in izkazati za verjetna) konkretna oziroma aktivna toženkina ravnanja, katerih posledica je zmanjševanje premoženja, s tem pa tudi možnosti za uspešno uveljavitev vtoževane terjatve.
SPZ člen 256, 257, 257/1, 257/2.. ZZK-1 člen 13, 20a, 21, 29, 30, 148.
stavbna pravica - čas trajanja - podaljšanje veljavnosti stavbne pravice - pogoji za dovolitev zemljiškoknjižnega vpisa
Čas trajanja stavbne pravice je ena od obveznih sestavin pogodbe o ustanovitvi te pravice. Stranki se sicer v času trajanja pravice lahko dogovorita za drugačno vsebino pravice, vendar morata skleniti novo pogodbo. Za sklenitev nove pogodbe veljajo enaka pravila kot za prvo pogodbo. To velja za vse spremembe, tudi če se dogovorita o daljšem trajanju stavbne pravice. Spremembo v zemljiški knjigi lahko dosežeta na tak način, kot je pojasnilo prvostopenjsko sodišče (z izbrisom obstoječe pravice in vpisom nove).
pripadajoče zemljišče - skupno pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - pretekla raba zemljišča - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - pravica uporabe - prenos pravice uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini - odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča - odločitev po prostem preudarku
Deklaratorna odločba, izdana na podlagi zakona, ki je določil prenos pravice uporabe glede v zakonu opredeljenih nezazidanih stavbnih zemljišč na občino, ne predstavlja pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice v smislu 44. člena ZVEtL-1. Ni šlo namreč za razpolaganje tedanjega imetnika pravice uporabe, marveč za prenos pravice uporabe po sili zakona.
ZASP člen 81, 147, 147/1, 151, 151/2, 151/4. OZ člen 198. ZPP člen 212, 214.
avtorsko delo - obvezno kolektivno upravljanje - obvezno upravljanje malih avtorskih pravic - glasba - predvajanje glasbenih del - prenos upravljanja - izjema od splošnega pravila - materialna avtorska pravica - odpoved materialni avtorski pravici - plačilo nadomestila za uporabo avtorskega dela - neupravičena obogatitev - prepričljiva dokazna ocena - računalniški program - uporaba tehnologije - ustvarjalni dosežek tehnične narave - nova tehnologija
Tožena stranka je s trditvami o predvajanju lastne avtorske glasbe dejansko priznala obstoj naprav za predvajanje v njenih lokalih, kar potrjujejo tudi kontolni zapisniki.
Tožeča stranka je zaradi zakonsko določenega kolektivnega upravljanja malih avtorskih pravic (glede katerih niso podane izjeme iz ZASP in katerim se tožena stranka ni odpovedala), upravičena terjati nadomestilo od tožene stranke (tudi če je ta nosilka materialnih avtorskih pravic). Podlaga za plačilo nadomestila je v določbi 81. člena ZASP, v povezavi z njo pa je potrebno upoštevati tudi določilo o neupravičeni obogatitvi iz 198. člena OZ.
zavarovanje denarne terjatve - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - pravica upnika do izbire - ponoven predlog
Ko upnik razpolaga z izvršilnim naslovom, je on tisti, ki sprejema odločitev, ali bo predlagal neposredno uresničitev terjatve iz izvršilnega naslova s prisilnimi sredstvi (izvršbo), ali bo predlagal zgolj ustanovitev zastavne pravice za zavarovanje svoje denarne terjatve, ne da bi hkrati predlagal tudi prodajo predmeta izvršbe (zavarovanje). S slednjim upnik pridobi zgolj zastavno pravico na nepremičnini (prvi odstavek 244. člena ZIZ) in s tem varstvo vrstnega reda, medtem ko v primeru izvršbe poleg zastavne pravice na nepremičnini dolžnika pridobi še pravico do prodaje le-te in poplačilo iz te nepremičnine. Upnik z izvršbo ne doseže le stvarnopravnega zavarovanja, kar je končni cilj zavarovanja, temveč je njegovo upravičenje širše, saj vključuje tudi prodajo nepremičnine in poplačilo njegove terjatve iz kupnine pridobljene s prodajo nepremičnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO
VSC00014912
OZ člen 851, 863, 865.
prevozna pogodba - špedicijska pogodba - nagrada in stroški - stojnina
Špediter sklepa v okoliščinah iz prvega odstavka 851. člena OZ enako kot mandatar v razmerju do tretjih pogodbe v svojem imenu in za svoj račun in tako je tudi v razmerju do prevoznika naročnik bila tožeča stranka, ne glede na navedbo na nakladnici, da je pošiljatelj blaga G. d.o.o. in družba B. kot prejemnik.
Dejstvo, da je na nakladnici naveden kot pošiljatelj nekdo, ki ni naročnik prevoza in dejstvo, kdo je naveden kot prejemnik, bi bilo pomembno le za presojo razmerij iz prevozne pogodbe v zvezi z plačilom prevoznine, stroškov, ki se vežejo na prevoz ali nastanejo v zvezi s prevozom in tudi za primer, če bi se uveljavlja odgovornost pogodbenih strank prevozne pogodbe.
Špediter ima skladno z določbo 863. člena pravico do plačila, ki predstavlja nagrado za izpolnitev njegovih obveznosti, poleg tega pa ima tudi pravico do povrnitve potrebnih stroškov, ki jih je imel v zvezi z izpolnitvijo naročila o odpravi stvari (865. člen OZ).
Med potrebne stroške sodijo stroški, ki se redno pojavljajo v zvezi z izpolnjevanjem in tudi izredni stroški.
Pritožba zmotno meni, da je kot stroške razumeti le stroške v zvezi z odpremo blaga glede na ubeseditev, da gre za stroške odprave stvari, ampak je kot take stroške razumeti vse strošek v zvezi s špedicijsko pogodbo in ne samo tistih, ki bi nastali pri natovarjanju blaga, kar je logično, ker do tretjih (prevoznika, skladiščnika, in drugih, s katerimi sklepa posle) špediter nastopa kot neposredni zavezanec. Potrebni in izredni stroški bodo znani šele po realizaciji vseh poslov v zvezi s špedicijsko pogodbo.
Stojnina, ki je predmet tožbenega zahtevka res ni vnaprej določen ali določljiv strošek, toda špediter nima pravice do povrnitve le takšnih stroškov, temveč tudi izrednih stroškov in pritožba nima prav, da špediter nima pravice do povrnitve tudi tega stroška.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - prenos pravice uporabe - deklaratornost
Deklaratorna odločba, izdana na podlagi zakona, ki je določil prenos pravice uporabe glede v zakonu opredeljenih nezazidanih stavbnih zemljišč na občino, ne predstavlja pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice v smislu 44. člena ZVEtL-1. Ni šlo za razpolaganje tedanjega imetnika pravice uporabe, marveč za prenos pravice uporabe po sili zakona.
OZ člen 82, 82/1, 587. ZPP člen 13, 206. ZPSPP člen 26.
odpoved najemne pogodbe - prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja - ugotovitev solastnine na nepremičnini - razlaga pogodb - uporaba določil in razlaga spornih določil
Osnovno pravilo razlage pogodb obligacijskega prava je urejeno v prvem odstavku 82. členu OZ, da se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo. Gre za osnovno, preprosto, zdravo razumsko pravilo logičnega razlogovanja (če zgleda kot mačka in mijavka kot mačka, je zagotovo mačka). To velja tako za ime kot za vsebino pogodbe. Pogodba torej, ki se imenuje najemna pogodba, in ki je po vsebini najemna pogodba (s katero se najemodajalec zavezuje, da bo najemniku izročil določeno stvar v rabo, najemnik pa mu bo za to plačeval najemnino - 587. člen OZ), je najemna pogodba.
Vprašanje, ali imata toženi stranki morda pravico imeti nepremičnino v posesti na podlagi drugega pravnega temelja, ni predhodno vprašanje v tem sporu. Pravico do souporabe predmetnih nepremičnin na drugi pravni podlagi (zatrjevani solastnini) bosta pridobili šele v primeru, ko bo njunemu tožbenemu zahtevku na ugotovitev solastnine pravnomočno ugodeno. V nobenem primeru pa usoda najemnega razmerja ni odvisna od odločitve o morebitni solastnini toženih strank na predmetnih nepremičninah.
Tožnik je umaknil tožbo manj kot en mesec po izpolnitvi, kar je pravočasen umik tožbe v smislu prvega odstavka 158. člena ZPP, zlasti ker med postopkom v času od podaje pripravljalne vloge tožeče stranke dalje do izpolnitve zahtevka niso nastali nobeni stroški ne tožeči ne toženi stranki.
ZFPPIPP člen 60, 60/4, 299, 299/3, 299a, 310, 310/3. ZPP člen 108, 189, 189/3, 319. URS člen 33, 158.
prijava izločitvene pravice - ponovna prijava prerekane izločitvene pravice - prerekanje izločitvene pravice - res iudicata kot procesna ovira - preizkus prijavljenih terjatev - zaznamba spora - objektivne meje pravnomočnosti preizkusa terjatve
ZFPPIPP ne vsebuje določbe, ki bi stečajnemu upniku v primeru, da je njegova izločitvena pravica po prvi prijavi prerekana, prepovedovala, da le-to ponovno prijavi.
Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 27, 27-8. ZPP člen 39, 300. ZIZ člen 201, 207.
nagrada za narok - razdelitveni narok
Sodišče prve stopnje je opravilo samo en razdelitveni narok. Vendar je pooblaščenka na njem zastopala premoženjske interese upnika v vseh zadevah nepremičninske izvršbe. Po pristopu kasnejših izvršb istega upnika k njegovi vodilni zadevi je bila situacija primerljiva kot pri združitvi pravd. Vrednost obravnavanega predmeta je predstavljal seštevek njegovih glavnih zahtevkov, navedenih v uvodu izpodbijanega sklepa.
ZFPPIPP člen 226, 226/3, 226/4, 226/4-6, 395, 395/2.
osebni stečaj - razdelitvena masa - razdelitev posebne razdelitvene mase - stroški iz stečajne mase - obratovalni stroški - življenjski stroški
Ker so obratovalni stroški nepremičnine, nastali po začetku postopka osebnega stečaja, povezani z življenjskimi stroški dolžnika, ne morejo bremeniti ločitvenega upnika.
Med dediči je sporno, ali je z oporoko z dne 15. 1. 1976, overjeno 29. 1. 1976, preklicana tudi oporoka, vsebovana v pismu z dne 29. 1. 1970. Gre za vprašanje zapustnikove volje, ki je najprej dejansko in šele nato pravno vprašanje, pri čemer zapuščinsko sodišče namena zapustnika in spornega zapisa v oporoki z dne 15. 1. 1976, overjeni 29. 1. 1976, ne sme razlagati samo. V primeru, da so sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica do dediščine, mora namreč zapuščinsko sodišče postopek prekiniti in dediče napotiti na pravdo, kar je sodišče prve stopnje pravilno in skladno z 210. členom ZD tudi storilo.
samovoljnost - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja - abstraktni dejanski stan - konkretni dejanski stan - subjektivna zavest storilca
Pri kaznivem dejanju samovoljnosti subjektivne zavesti storilca, da si jemlje svojo pravico ali pravico, za katero misli, da mu gre, kot psihični proces v zavesti storilca v opisu dejanja ni treba (oziroma niti ni mogoče) "bolj" konkretizirati, saj že opis v abstraktnem delu to zavest dovolj določno pojasnjuje. Na zavest storilca sodišče sklepa na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin, zaključek o obstoju ali neobstoju zavedanja o nečem pa je stvar obrazložitve sodbe in ne opisa v izreku sodbe.