Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Zmotno je stališče, da bi šlo za takojšen umik tožbe le, če bi do tega prišlo v roku 8 dni po izpolnitvi zahtevka oziroma 2 dneva po izpolnitvi zahtevka. Za presojo, ali je za odločitev o stroških postopka po prvem odstavku 158. člena ZPP izpolnjen pogoj takojšnjega umika tožbe po izpolnitvi, ni relevanten le datum izpolnitve, pač pa tudi, kdaj je tožnik zvedel za to, zlasti če gre za več delnih plačil.
ZFPPIPP člen 226, 226/3, 226/4, 226/4-6, 395, 395/2.
osebni stečaj - razdelitvena masa - razdelitev posebne razdelitvene mase - stroški iz stečajne mase - obratovalni stroški - življenjski stroški
Ker so obratovalni stroški nepremičnine, nastali po začetku postopka osebnega stečaja, povezani z življenjskimi stroški dolžnika, ne morejo bremeniti ločitvenega upnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00015674
OZ člen 171, 171/1, 174, 174/1, 179, 179/2, 299, 299/1, 378, 378/1. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 359.
odškodninska odgovornost - deljena odgovornost - prometna nesreča - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - prispevek oškodovanca - nepripetost z varnostnim pasom - izvedensko mnenje - izvedenec medicinske stroke - izvedensko mnenje iz kazenskega postopka - zahteva za izločitev izvedenca - primerna višina odškodnine - odškodnina za telesne bolečine - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - odškodnina za strah - odškodnina za skaženost - zelo hud primer po Fischerjevi lestvici - strokovna institucija kot izvedenec - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo - posledice prometne nezgode - očitna računska napaka - odškodnina za tujo pomoč - stroški tuje nege in pomoči - urna postavka - prepoved reformatio in peius - prekoračitev tožbenega zahtevka
Sodišče je tožničin prispevek k nastali škodi ovrednotilo tako, da ji je pripisalo določen delež glede na celoten obseg škode. Namesto tega bi izvedenca lahko vprašalo, kakšne bi bile tožničine poškodbe, če bi bila privezana; toženka namreč odgovarja samo za te poškodbe in njihove posledice. Pri odgovoru na navedeno vprašanje bi se utegnilo pokazati, da tožnica nekaterih, zanjo najusodnejših poškodb, morebiti sploh ne bi utrpela, posledično pa bi bila upravičena do bistveno nižje odškodnine. Za znižanje ali celo izključitev v izpodbijani sodbi ugotovljenega tožničinega prispevka k nastali škodi zato po presoji pritožbenega sodišča ni dejanske in pravne podlage.
Kadar sodišče zaupa izvedensko delo strokovni instituciji (tretji odstavek 254. člena ZPP), ni treba, da so posamezni strokovnjaki, ki sodelujejo pri pripravi izvedenskega mnenja, sami izvedenci.
Ni mogoče upoštevati toženkinega opozorila v odgovoru na pritožbo, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o odškodnini za tujo pomoč prekoračilo tožbeni zahtevek in da je od celotne prisojene odškodnine treba odšteti tudi valorizirano vrednost zneska 5.000,00 EUR, ki ga je toženka plačala tožnici že pred pravdo. Ker se je toženka prepozno pritožila, sodišče druge stopnje sodbe, ki je v neizpodbijanem delu postala pravnomočna, ne sme spremeniti v tožničino škodo (359. člen ZPP).
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - prenos pravice uporabe - deklaratornost
Deklaratorna odločba, izdana na podlagi zakona, ki je določil prenos pravice uporabe glede v zakonu opredeljenih nezazidanih stavbnih zemljišč na občino, ne predstavlja pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice v smislu 44. člena ZVEtL-1. Ni šlo za razpolaganje tedanjega imetnika pravice uporabe, marveč za prenos pravice uporabe po sili zakona.
pobotni ugovor - popolnost ugovora - določenost pobotnega ugovora - materialno procesno vodstvo - pomoč neuki stranki brez pooblaščenca
Ne drži pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo ravnati s pobotnim ugovorom toženca kot z nepopolno vlogo, saj je življenjski dogodek v zadostni meri opisal in individualiziral, da ga je mogoče ločiti od vseh drugih dogodkov. Vprašanje pa je, ali je uspel z zatrjevanjem in dokazovanjem pravnih posledic, ki jih je hotel v postopku doseči.
Na pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo v večji meri opraviti materialno procesno vodstvo v skladu z 285. členom ZPP, pritožbeno sodišče odgovarja, da je sodišče prve stopnje toženca na naroku kar trikrat opozorilo, da dopolni trditve svojega pobotnega ugovora. Prvostopenjska razpravljajoča sodnica bi sicer tožečo stranko lahko opozorila na manjkajoče navedbe in dokaze, ni pa bila tega dolžna storiti. Zato tudi ni zagrešila očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
odpravnina - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - neustrezna zaposlitev - višina plače
Tožnica je s sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto operativni kontrolor z osnovno plačo v višini 740,93 EUR, v primerjavi s prejšnjo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto referent ekonomske propagande z osnovno plačo v višini 910,65 EUR, sprejela neustrezno zaposlitev. Zato je tožnica v skladu s šestim odstavkom 91. člena ZDR-1 upravičena do sorazmernega dela odpravnine. Višina plače, ki jo delavec prejema po novi pogodbi o zaposlitvi, ne vpliva na njegovo upravičenost do sorazmernega dela odpravnine. To pa pomeni, da je delavec upravičen do sorazmernega dela odpravnine tudi v primeru, če na novem neustreznem delovnem mestu ne prejema nižje plače, kot jo je prejemal na prejšnjem delovnem mestu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017976
OZ člen 111, 111/2, 111/4, 190, 190/1, 190/3, 239, 243. ZPP člen 8, 216, 351.
pozitivni pogodbeni interes - razveza pogodbe - neupravičena obogatitev - vračilo - vračilo koristi - nadomestitev vrednosti pridobljene koristi - odškodninska odgovornost - prosti preudarek
Ker se je toženec, kot odvetnik, ki je s pogodbo odplačno prevzel tožnikovo odvetniško pisarno, zaradi odpadle pravne podlage okoristil na tožnikov račun, mu je dolžan nadomestiti vrednost ocenjene koristi.
ZNP člen 37. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 207, 208, 208/1.
prekinitev in nadaljevanje postopka - vstop v postopek - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - ugotovitveni sklep - nadaljevanje postopka - nadaljevanje postopka z dedičem - nadaljevanje prekinjenega postopka - dedovanje
Sodišče dedičev ni bilo dolžno pozivati, da se o vstopu v postopek izjavijo, saj se dedič vstopu ne more upreti. Na podlagi dedne pravice v trenutku smrti vstopi v vsa zapustnikova pravna razmerja, tudi procesna, in postane stranka postopka pod resolutivnim pogojem, da se dediščini ne bo odpovedal.
Do prekinitve postopka zaradi smrti stranke, ki nima pooblaščenca, pride po samem zakonu. Sodišče zato prekinitve ne odreja, ampak jo ugotavlja in ima sklep le deklaratorni značaj.
Pri izbiri osebe, primerne za začasnega skrbnika zapuščine, se zahteva, da je ta nepristranska do vseh dedičev in vredna zaupanja.
Pritožnica v zapuščinskem postopku nastopa kot potencialna zakonita dedinja, predlagatelja pa kot oporočna dediča. Med njimi gre za interesno kolizijo in zato za neprimerne skrbnike.
vzpostavitev etažne lastnine - posebni skupni del - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - pogoji za priposestvovanje - lastniška posest - prodajna pogodba
Za priposestvovanje posameznega dela (drugi in tretji odstavek 20. člena ZVEtL-1) bi morala predlagatelja izkazati, da sta na posameznem delu stavbe izvrševala deset let trajajočo lastniško posest.
Pravni naslov, na katerega sta predlagatelja oprla svoj predlog, jima ne daje podlage za odločitev, da opredeljeni deli stavbe predstavljajo splošni skupni del stavbe.
pravnomočno razsojena zadeva - procesna ekvivalenčna teorija - individualizacija spora, o katerem je bilo pravnomočno odločeno - individualizacija novega spora - dejstveni kompleks - objektivni in subjektivni element - notarski zapis - pomanjkljiva oblika - popravljen notarski zapis
Za ugotovitev identičnosti sporov so odločilni (1) izrek pravnomočne sodbe, njena dejanska podlaga in razlogi za odločitev, (2) nov tožbeni predlog in razmerje, na katerem temelji zahtevek iz tega tožbenega predloga, in (3) njuna medsebojna primerjava, ki omogoča sklepanje o (ne)identičnosti sporov. Nove tožbe na isti dejstveni kompleks, na katerem temelji pravnomočna sodba, ni mogoče več uveljavljati. Navedeno velja tudi, če tožnik v novi tožbi doda dejstva, ki jih v prejšnji pravdi ni navedel, če predstavljajo sestavni del istega dejstvenega kompleksa, na katerega se nanaša pravnomočna sodba in čeprav se sklicuje na drugo pravno podlago.
ZVEtL člen 23a. ZVEtL-1 člen 13, 42, 42/2, 42/3, 43, 44, 44/1, 44/2, 44/3, 44/4, 46, 46/1, 48, 48/2. ZGJS člen 68, 72, 72/1, 76, 76/1.
določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče k več objektom - skupno pripadajoče zemljišče - domneva lastninske pravice - lastninjenje - grajeno javno dobro - parcelacija funkcionalnega zemljišča - katastrski vpis - prostorski akti in upravna dovoljenja - dobroverna pridobitev nepremičnine
ZVEtL-1 v prvem odstavku 44. člena postavlja zakonsko domnevo, da je skupno pripadajoče zemljišče skupna last lastnikov stavb. Ta, na novo določena domneva pa je izpodbojna, kar pomeni, da je na udeležencu, ki meni, da lastnik stavbe ni postal lastnik pripadajočega zemljišča, trditveno in dokazno breme, pri čemer mora v postopku konkretizirati odločilna dejstva in zanje ponuditi dokaze.
Ugovor javnega dobra, ki je relevanten zoper obseg pripadajočega zemljišča, je utemeljen zgolj v primeru, ko je podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi, v času pred 1. januarjem 2003.
V primeru, ko stavba, h kateri se določa pripadajoče oziroma skupno pripadajoče zemljišče, ni vpisana v zemljiški knjigi, kot predlagatelj nastopa lastnik zemljiške parcele, na kateri stavba stoji. Slednji se na podlagi prvega odstavka 46. člena ZVEtL-1 šteje za zemljiškoknjižnega lastnika stavbe.
sklep o izterjavi stalnih prejemkov - pritožba - sklep o popravi - zavrženje pritožbe - pravni interes
Iz podatkov spisa pa izhaja, da je prvostopenjsko sodišče po izdaji izpodbijanega sklepa na predlog upraviteljice izdalo sklep o popravi.
Z njim pa je bila že v postopku na prvi stopnji sanirana napaka v izpodbijanem sklepu. Tako se pokaže, da se sklep sodišča prve stopnje o izterjavi stalnih prejemkov v zvezi s sklepom o popravi ne nanaša več na pritožnika, zato mu je treba odreči pravni interes za pritožbo zoper sklep z dne 28. 6. 2018.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00015877
ZVEtL-1 člen 12, 13, 13/1, 13/6, 57. ZEN člen 48, 48/1.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - elaborat - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - vpis in evidentiranje sprememb v katastru stavb ali v zemljiškem katastru - izvedensko mnenje
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje izdalo sklep na podlagi šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1. Z njim je sodišče opravilo (le) presojo, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa, s pritožbo pa je mogoče izpodbiti le pravilnost te presoje. V tej fazi postopka (še) niso odločilna dejstva, ki so pomembna za končno odločitev, ali posamezne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče, zato sodišču prve stopnje ni bilo treba odgovarjati na s tem povezane ugovore.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 400, 400/2. KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZPIZ-1 člen 39, 39/4.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje - ovira za odpust obveznosti
Nedvomno je bilo kaznivo dejanje storjeno v škodo premoženja delavcev dolžnika kot samostojnega podjetnika, saj se plača delavcem v obravnavanem obdobju ni upoštevala v izračunu pokojninske osnove.
predlog za obnovo postopka - prepozen predlog za obnovo postopka - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za obnovo postopka - novo pooblastilo za vložitev izrednega pravnega sredstva - pravni interes
V obravnavani pravnomočno končani zadevi je tožnica izpodbijala darilno pogodbo, s katero je kot darovalka trem obdarjencem hčerki, vnukinji in vnuku (tožene stranke) podarila nepremičnino. Tretji toženec je prejel 1/3 stanovanjske stavbe. Ker je bila tožba zavržena, je darilna pogodba ostala v veljavi, to pa pomeni, da tretji toženec ostaja lastnik 1/3 nepremičnine. Njegov status v svojem temelju izključuje pravni interes v zvezi z izrednim pravnim sredstvom obnove, saj mu ugoditev predlogu ne bi prinesla konkretne in neposredne pravne koristi, ampak nasprotno, njegov pravni položaj bi lahko poslabšala.
Obstoj pravnega interesa je osnovna procesna predpostavka vsake zahteve za sodno varstvo, torej tudi tožbe in vseh rednih in izrednih pravnih sredstev. Ker pravni interes tretjega toženca v konkretnem primeru ni podan, je bil predlog za obnovo postopka pravilno zavržen.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00016546
ZDR-1 člen 45, 45/1, 179, 179/1.. OZ člen 131, 171.. Pravilnik o varnostnih znakih (1999) člen 3.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Okoliščina, ki jo poudarja pritožba, da nobenemu od zaposlenih, ki so prihiteli k tožnici po njenem padcu ni drselo, ni bistvena za odločitev v zadevi. Sodna praksa je že potrdila, da se z okoliščino, da nihče drug ni padel na istem terenu, odgovorna oseba ne more razbremeniti odgovornosti, zato navedeno ne more vplivati na presojo krivdne odgovornosti tožene stranke.
Tožnik je umaknil tožbo manj kot en mesec po izpolnitvi, kar je pravočasen umik tožbe v smislu prvega odstavka 158. člena ZPP, zlasti ker med postopkom v času od podaje pripravljalne vloge tožeče stranke dalje do izpolnitve zahtevka niso nastali nobeni stroški ne tožeči ne toženi stranki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00016316
OZ člen 520, 520/2. SPZ člen 64, 64/1, 64/2. ZPP člen 181, 181/2, 337, 337/1. ZIZ člen 64, 96, 96/8.
nedopustnost izvršbe - pridržek lastninske pravice - ugotovitvena tožba - pravica tretjega, ki preprečuje izvršbo - nedopustna pritožbena novota - pridobitev lastninske pravice v izvršilnem postopku - pričakovana pravica
Ker lastnik (prodajalec) ni svoje pravice iz naslova pridržka ustrezno zavaroval, tako da bi (pred rubežem stvari) od kupca zahteval, da svoj podpis na pogodbi notarsko overi, je bila materialnopravno povsem pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da pridržek lastninske pravice tožeče stranke nasproti kupčevemu upniku ne more učinkovati (drugi odstavek 520. člena OZ).
OZ člen 82, 82/1, 587. ZPP člen 13, 206. ZPSPP člen 26.
odpoved najemne pogodbe - prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja - ugotovitev solastnine na nepremičnini - razlaga pogodb - uporaba določil in razlaga spornih določil
Osnovno pravilo razlage pogodb obligacijskega prava je urejeno v prvem odstavku 82. členu OZ, da se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo. Gre za osnovno, preprosto, zdravo razumsko pravilo logičnega razlogovanja (če zgleda kot mačka in mijavka kot mačka, je zagotovo mačka). To velja tako za ime kot za vsebino pogodbe. Pogodba torej, ki se imenuje najemna pogodba, in ki je po vsebini najemna pogodba (s katero se najemodajalec zavezuje, da bo najemniku izročil določeno stvar v rabo, najemnik pa mu bo za to plačeval najemnino - 587. člen OZ), je najemna pogodba.
Vprašanje, ali imata toženi stranki morda pravico imeti nepremičnino v posesti na podlagi drugega pravnega temelja, ni predhodno vprašanje v tem sporu. Pravico do souporabe predmetnih nepremičnin na drugi pravni podlagi (zatrjevani solastnini) bosta pridobili šele v primeru, ko bo njunemu tožbenemu zahtevku na ugotovitev solastnine pravnomočno ugodeno. V nobenem primeru pa usoda najemnega razmerja ni odvisna od odločitve o morebitni solastnini toženih strank na predmetnih nepremičninah.