začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - objektivna nevarnost - verjeten obstoj neznatne škode - neizkazanost pogojev
Ker objektivna nevarnost za izkaz verjetnosti obstoja pogoja iz drugega odstavka 270. člena ZIZ ne zadošča, bi morali tožniki zatrjevati (in izkazati za verjetna) konkretna oziroma aktivna toženkina ravnanja, katerih posledica je zmanjševanje premoženja, s tem pa tudi možnosti za uspešno uveljavitev vtoževane terjatve.
ZNP člen 37. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 207, 208, 208/1.
prekinitev in nadaljevanje postopka - vstop v postopek - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - ugotovitveni sklep - nadaljevanje postopka - nadaljevanje postopka z dedičem - nadaljevanje prekinjenega postopka - dedovanje
Sodišče dedičev ni bilo dolžno pozivati, da se o vstopu v postopek izjavijo, saj se dedič vstopu ne more upreti. Na podlagi dedne pravice v trenutku smrti vstopi v vsa zapustnikova pravna razmerja, tudi procesna, in postane stranka postopka pod resolutivnim pogojem, da se dediščini ne bo odpovedal.
Do prekinitve postopka zaradi smrti stranke, ki nima pooblaščenca, pride po samem zakonu. Sodišče zato prekinitve ne odreja, ampak jo ugotavlja in ima sklep le deklaratorni značaj.
vzpostavitev etažne lastnine - posebni skupni del - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - pogoji za priposestvovanje - lastniška posest - prodajna pogodba
Za priposestvovanje posameznega dela (drugi in tretji odstavek 20. člena ZVEtL-1) bi morala predlagatelja izkazati, da sta na posameznem delu stavbe izvrševala deset let trajajočo lastniško posest.
Pravni naslov, na katerega sta predlagatelja oprla svoj predlog, jima ne daje podlage za odločitev, da opredeljeni deli stavbe predstavljajo splošni skupni del stavbe.
OZ člen 82, 82/1, 587. ZPP člen 13, 206. ZPSPP člen 26.
odpoved najemne pogodbe - prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja - ugotovitev solastnine na nepremičnini - razlaga pogodb - uporaba določil in razlaga spornih določil
Osnovno pravilo razlage pogodb obligacijskega prava je urejeno v prvem odstavku 82. členu OZ, da se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo. Gre za osnovno, preprosto, zdravo razumsko pravilo logičnega razlogovanja (če zgleda kot mačka in mijavka kot mačka, je zagotovo mačka). To velja tako za ime kot za vsebino pogodbe. Pogodba torej, ki se imenuje najemna pogodba, in ki je po vsebini najemna pogodba (s katero se najemodajalec zavezuje, da bo najemniku izročil določeno stvar v rabo, najemnik pa mu bo za to plačeval najemnino - 587. člen OZ), je najemna pogodba.
Vprašanje, ali imata toženi stranki morda pravico imeti nepremičnino v posesti na podlagi drugega pravnega temelja, ni predhodno vprašanje v tem sporu. Pravico do souporabe predmetnih nepremičnin na drugi pravni podlagi (zatrjevani solastnini) bosta pridobili šele v primeru, ko bo njunemu tožbenemu zahtevku na ugotovitev solastnine pravnomočno ugodeno. V nobenem primeru pa usoda najemnega razmerja ni odvisna od odločitve o morebitni solastnini toženih strank na predmetnih nepremičninah.
zadolžnica v obliki notarskega zapisa - ničnost - posojilna pogodba - kavza pogodbe - grožnje
Upoštevati je treba (samo) tiste vzroke, brez katerih stranki pogodbe sploh ne bi sklenili oziroma je vsaj ena od njiju ne bi sklenila, druga stranka pa je za to odločilno voljo druge stranke vedela.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVALNIŠTVO
VSL00015608
OZ člen 346, 352, 352/3. ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 266, 266/1, 283. ZZavar člen 51.
odškodninska odgovornost člana uprave - poslovna odškodninska odgovornost - mandatno razmerje - povrnitev škode - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - vodenje poslov družbe - varovanje poslovne skrivnosti - ugovor zastaranja - zastaralni rok - petletni zastaralni rok - opustitev nadzora nad izvajanjem pogodbe - enaka vrednost vzajemnih dajatev - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule) - kršitev dolžne skrbnosti - dejanski obseg opravljenih storitev - splošna pravila o odškodninski odgovornosti - kolizija interesov - obrnjeno dokazno breme - zastopanje predsednika nadzornega sveta - plačilo pavšala
Odškodninska terjatev po 263. členu ZGD-1 je sui generis korporacijska terjatev.
Položaj članov organov vodenja do družbe je podoben mandatnemu razmerju (pogodba o naročilu). V konkretnem primeru gre tako za poslovno odškodninsko obveznost, katere zastaranje se presoja po tretjem odstavku 352. člena OZ. Zastaralni rok znaša pet let in je začel teči prvi dan po dnevu, ko je oškodovanec (tožeča stranka) imel pravico zahtevati njeno izpolnitev.
Določbo 283. člena ZGD-1 je na podlagi jezikovne, kot tudi namenske razlage mogoče tolmačiti le na ta način, da se nanaša zgolj na člane uprave, ko so ti v funkciji in ne na bivše člane uprave. Namen navedenega člena je v preprečitvi kolizije interesov med družbo in članom uprave, ki družbo praviloma zastopa. Med aktualnim članom uprave kot zastopnikom družbe in bivšim članom uprave pa ni kolizije interesov, zaradi katere bi bilo potrebno zastopanje družbe s strani predsednika nadzornega sveta. Iz navedenega sledi, da predsednik nadzornega sveta zastopa družbo proti članom obstoječe uprave, ne pa tudi proti bivšim članom uprave, ki jim je mandat že prenehal. Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču prvostopenjskega sodišča, da je potrebno upoštevati splošno določbo prvega odstavka 266. člena ZGD-1, ki določa, da uprava zastopa družbo in je tako tudi pooblaščena za izdajo pooblastila za vložitev odškodninske tožbe.
Člani uprave so tisti, ki morajo dokazati, da so ravnali vestno in pošteno. Druge elemente odškodninske odgovornosti pa mora dokazati oškodovanec (škodo ravnanje uprave, škodo in vzročno zvezo med ravnanjem in nastalo škodo).
Če bi tožena stranka redno spremljala izvajanje pogodbe v krajših časovnih terminih, bi tudi takrat že lahko ugotovila, da je vztrajanje pri izpolnjevanju takšne nespremenjene pogodbe očitno negospodarno.
Toženca sta plačevala račune, čeprav v skladu s sklenjeno pogodbo, vendar so zneski očitno večkratno presegali dejansko protivrednost opravljenih storitev nasprotne stranke. Takšno ravnanje ni v dobro družbe in ni v skladu s pravili poslovodne stroke, saj je potrebno za plačane denarne zneske pridobiti predmete ali storitve v ekvivalentni protivrednosti. Toženca pa sta kljub temu, da so jima bili znani podatki, da je bil obseg storitev v letu 2005 kar za 80% manjši od predvidenega, tudi v letu 2006 vztrajala pri nadaljevanju pogodbe pod istimi pogoji in še naprej plačevala dogovorjene pavšalne zneske. V okoliščinah, ko je bila pogodba sklenjena za pavšal le na podlagi predvidevanj in brez konkretne izmere obsega potrebnih storitev nasprotne stranke, predstavlja tudi opustitev sprotnega nadzora nad dejanskim obsegom opravljenih storitev nasprotne stranke, kršitev dolžne skrbnosti.
Ob pravilni uporabi pravila proste podjetniške presoje (business judgment rule) bi toženca tudi morala pridobiti primerne informacije, česar pa nista storila, saj nista zahtevala ustreznih analiz pred sklenitvijo pogodbe, v času izvajanja pogodbe pa njenih učinkov nista spremljala, saj sta kljub zgolj približno 17% realizaciji predvidenega obsega pogodbe, nadaljevala njeno izvajanje brez kakršnihkoli prilagoditev, čeprav je bilo v tisti fazi že jasno, da ni ekvivalentnosti dajatev in se tako tožeči stranki povzroča škoda.
Med dediči je sporno, ali je z oporoko z dne 15. 1. 1976, overjeno 29. 1. 1976, preklicana tudi oporoka, vsebovana v pismu z dne 29. 1. 1970. Gre za vprašanje zapustnikove volje, ki je najprej dejansko in šele nato pravno vprašanje, pri čemer zapuščinsko sodišče namena zapustnika in spornega zapisa v oporoki z dne 15. 1. 1976, overjeni 29. 1. 1976, ne sme razlagati samo. V primeru, da so sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica do dediščine, mora namreč zapuščinsko sodišče postopek prekiniti in dediče napotiti na pravdo, kar je sodišče prve stopnje pravilno in skladno z 210. členom ZD tudi storilo.
Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Zmotno je stališče, da bi šlo za takojšen umik tožbe le, če bi do tega prišlo v roku 8 dni po izpolnitvi zahtevka oziroma 2 dneva po izpolnitvi zahtevka. Za presojo, ali je za odločitev o stroških postopka po prvem odstavku 158. člena ZPP izpolnjen pogoj takojšnjega umika tožbe po izpolnitvi, ni relevanten le datum izpolnitve, pač pa tudi, kdaj je tožnik zvedel za to, zlasti če gre za več delnih plačil.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - objektivna kumulacija zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga - zahtevki iz najemnega razmerja - odpoved najemnega razmerja - gospodarski spor - subjektivni kriterij za gospodarski spor - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - stavbna pravica - sklep o razdružitvi postopka - okrajno sodišče - okrožno sodišče - različni sodišči
Gre za objektivno kumulacijo zahtevkov, ki nimajo iste dejanske in pravne podlage, zato bi jih bilo z eno tožbo mogoče uveljavljati le, če bi bilo isto sodišče stvarno pristojno za vsakega od teh zahtevkov in bi bila za vse predpisana ista vrsta postopka.
Okrajno sodišče je sprejelo pristojnost za odločanje glede stvarnopravnih zahtevkov, utemeljeno pa opozarja, da nista takšna tudi zahtevka iz najemnega razmerja in glede plačila uporabnine. Zanju veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih, kjer je pristojno okrožno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00015350
ZPP člen 2, 2/1, 190. SPZ člen 70, 70/2. ZNP člen 19, 19/1, 37, 118.
postopek delitve stvari v solastnini - udeleženci nepravdnega postopka - pravni interes - odtujitev solastnega deleža v postopku delitve solastnine - način delitve solastnine - upravičen interes solastnika - delni sklep - smiselna uporaba ZPP
Sodišče prve stopnje bi pridobitelja solastnega deleža na parc. št. 513/5 moralo pozvati, da vstopi v postopek delitve oziroma mu dati možnost, da se v njem izjavi. V vsakem primeru bi moralo o predlogu odločiti tudi glede navedene nepremičnine, ne pa le v obrazložitvi navesti, da ta del odločitve "odpade". Izpodbijani sklep je tako v resnici delni sklep, saj sodišče še ni odločilo o celotnem predlogu. Sodišče ne sme odreči odločitve o zahtevku (v nepravdnem postopku o predlogu), za katerega je pristojno. Kot izhaja iz načelnega pravnega mnenja z dne 27. 6. 1988, se 190. člen ZPP uporabi tudi v nepravdnem postopku. Vendar po 37. členu ZNP smiselno. Pridobitelj solastninskega deleža, odsvojenega med delitvenim postopkom, je namreč oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet (prvi odstavek 19. člena ZNP). Zato se ima pravico udeležiti postopka za delitev stvari tudi v primeru, ko ni vstopil namesto svojega pravnega prednika. Tudi o tem govori navedeno načelno pravno mnenje.
Upravičen interes do pridobitve posamezne nepremičnine v izključno last je lahko tudi v tem, da se plača čim manjše denarno nadomestilo za razliko, ki je posledica delitve, če solastniki sicer ne izkazujejo sploh nobenega interesa, kot v tem primeru, kar ni sporno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO
VSC00014912
OZ člen 851, 863, 865.
prevozna pogodba - špedicijska pogodba - nagrada in stroški - stojnina
Špediter sklepa v okoliščinah iz prvega odstavka 851. člena OZ enako kot mandatar v razmerju do tretjih pogodbe v svojem imenu in za svoj račun in tako je tudi v razmerju do prevoznika naročnik bila tožeča stranka, ne glede na navedbo na nakladnici, da je pošiljatelj blaga G. d.o.o. in družba B. kot prejemnik.
Dejstvo, da je na nakladnici naveden kot pošiljatelj nekdo, ki ni naročnik prevoza in dejstvo, kdo je naveden kot prejemnik, bi bilo pomembno le za presojo razmerij iz prevozne pogodbe v zvezi z plačilom prevoznine, stroškov, ki se vežejo na prevoz ali nastanejo v zvezi s prevozom in tudi za primer, če bi se uveljavlja odgovornost pogodbenih strank prevozne pogodbe.
Špediter ima skladno z določbo 863. člena pravico do plačila, ki predstavlja nagrado za izpolnitev njegovih obveznosti, poleg tega pa ima tudi pravico do povrnitve potrebnih stroškov, ki jih je imel v zvezi z izpolnitvijo naročila o odpravi stvari (865. člen OZ).
Med potrebne stroške sodijo stroški, ki se redno pojavljajo v zvezi z izpolnjevanjem in tudi izredni stroški.
Pritožba zmotno meni, da je kot stroške razumeti le stroške v zvezi z odpremo blaga glede na ubeseditev, da gre za stroške odprave stvari, ampak je kot take stroške razumeti vse strošek v zvezi s špedicijsko pogodbo in ne samo tistih, ki bi nastali pri natovarjanju blaga, kar je logično, ker do tretjih (prevoznika, skladiščnika, in drugih, s katerimi sklepa posle) špediter nastopa kot neposredni zavezanec. Potrebni in izredni stroški bodo znani šele po realizaciji vseh poslov v zvezi s špedicijsko pogodbo.
Stojnina, ki je predmet tožbenega zahtevka res ni vnaprej določen ali določljiv strošek, toda špediter nima pravice do povrnitve le takšnih stroškov, temveč tudi izrednih stroškov in pritožba nima prav, da špediter nima pravice do povrnitve tudi tega stroška.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00014790
KZ-1 člen 122, 122/1, 191, 191/1, 90, 90/1-5. ZKP člen 307, 307/3, 354, 354/1, 357, 371, 371/1-9.
nasilje v družini - lahka telesna poškodba - idealni stek - sojenje v nenavzočnosti - opravičljiv razlog za preložitev naroka - opis kaznivega dejanja - prekoračitev obtožbe - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je opis kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe iz ločene II. točke po obtožbi preneslo in vneslo v opis kaznivega dejanja nasilja v družini, temu obtoženčevemu ravnanju pripisalo tudi povzročitev podrejenosti pri oškodovanki ter mu s tem dodalo posledico oziroma zakonski znak, ki ga opis po obtožbi ni vseboval. Pri spremembi opisa tako ni šlo zgolj za dopustne redakcijske, jezikovne ali stilistične izboljšave, in tudi ne za zgolj drugačno opredelitev v obtožbi opisanih ravnanj, ampak za spremembo, ki je povzročila, da pri obtoženčevem ravnanju ne gre le za drugačno, ampak drugo dejanje.
Odločanje po stanju ob izdaji odločbe pomeni v procesnem smislu, da odloča o tožbi in v njej vsebovanem tožbenem zahtevku v tožbi navedene tožeče stranke in tožene stranke, razen če ni med samim postopkom do izdaje odločitve prišlo do dopustne subjektivne spremembe tožbe.
J. d.o.o. je položaj obligacijsko pravnega upravičenca pridobila šele po izdaji izpodbijanega sklepa, kar pa ji ne daje upravičenja pravdne stranke.
Stranka je stvarno legitimirana (legitimatio ad causam), če je nosilec pravic ali obveznosti iz materialnopravnega razmerja, na katero se nanaša civilni spor. Zato, da nastopa v pravdi, ni treba izkazati stvarne legitimacije, temveč zadostuje njeno zatrjevanje. Stvarna legitimacija se nanaša na vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka. Pravdno upravičenje, procesna legitimacija (legitimatio ad processum) pa pomeni, da pripada stranki upravičenje sprožiti konkreten spor. Obstoj procesne legitimacije je procesna predpostavka. Če stranka nima procesne legitimacije, je treba tožbo zavreči.
Sodišče prve stopnje je glede na določbo 57. člena ZFPPIPP moralo ugotavljati obstoj procesne legitimacije tožeče stranke in ne stvarno pravne legitimacije tožeče stranke. Tožeča stranka bi pridobila procesno legitimacijo za vložitev obravnavane tožbe le tedaj, če bi o terjatvi, pridobljeni na podlagi cesije, stečajno upraviteljico stečajnega dolžnika obvestila do izteka roka za vložitev tožbe, dokazni postopek pa je pokazal, da temu ni tako.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00019225
ZPP člen 8, 124, 124/1, 124/2, 124/3, 124/4, 125a, 224, 254, 285, 286. ZZZDR člen 51, 51/2, 58, 58/1, 59, 59/1, 59/2. ZTLR člen 24, 25, 26.
premoženjska razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - skupno premoženje - razveza zakonske zveze - skupno premoženje razvezanih zakoncev - domneva enakih deležev - darilo enemu od zakoncev - posebno premoženje - gradnja na tujem svetu - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje enega od zakoncev - skupna vlaganja - vlaganja v tujo nepremičnino - pridobitev lastninske pravice z vlaganji v tujo nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - nova stvar - deleži zakoncev na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja - dohodki in premoženje zakonca - nematerialni prispevek zakoncev - skrb za dom in družino - trditve in dokazi - materialno procesno vodstvo - zapisnik - pisanje zapisnika - vodenje zapisnika - dokaz z izvedencem - dopolnitev izvedenskega mnenja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženki njen oče podaril parcelo z do tretje gradbene faze zgrajeno hišo (vključno z okni in vrati). Materialnopravno pravilen je zaključek, da navedeno predstavlja posebno premoženje toženke. Tožnik in toženka pa sta hišo dogradila, in to z z delom pridobljenimi sredstvi in lastnim delom, ob pomoči sorodnikov in prijateljev obeh. Na ta način sta vlagala skupno premoženje v posebno premoženje toženke. V takem primeru sodi v skupno premoženje z vlaganji povečana vrednost nepremičnine.
Vlaganja v že dokončano hišo, tudi če so zelo obsežna, ne spreminjajo identitete nepremičnine. Če pa šele vlaganja omogočijo, da se nepremičnina lahko prične uporabljati, pa zgradba spremeni identiteto.
samovoljnost - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja - abstraktni dejanski stan - konkretni dejanski stan - subjektivna zavest storilca
Pri kaznivem dejanju samovoljnosti subjektivne zavesti storilca, da si jemlje svojo pravico ali pravico, za katero misli, da mu gre, kot psihični proces v zavesti storilca v opisu dejanja ni treba (oziroma niti ni mogoče) "bolj" konkretizirati, saj že opis v abstraktnem delu to zavest dovolj določno pojasnjuje. Na zavest storilca sodišče sklepa na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin, zaključek o obstoju ali neobstoju zavedanja o nečem pa je stvar obrazložitve sodbe in ne opisa v izreku sodbe.
neveljavnost oporoke - oporočna sposobnost - prava volja zapustnika - dokazna ocena
Izvedenkino navedbo, da je vprašanje, če je to, kar je navedeno v oporoki, prava volja zapustnice, je potrebno brati v kontekstu z ostalimi njenimi ugotovitvami (zaključki), in sicer od tega, da zapustnica ni razumela, kaj naj bi bilo v oporoki zapisano, da je redno jemala zdravila Dormicum in Tadol (pri čemer je jasno opisala, kako obe zdravili, in sicer Dormicum kot uspavalo ter Tadol kot analgetik vplivata na človekovo duševno stanje) kot tudi (da naj bi obstajala velika verjetnost), da ni vedela, kaj z oporoko dejansko počne, in da naj bi vedela le, da bo z njo poravnala domnevni dolg do brata.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00015797
KZ-1 člen 258. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 372, 437, 437/1.
zavrženje obtožnega predloga - kaznivo dejanje nevestnega dela v službi - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - konkretizacija kršitev
V opisu dejanja je izostala konkretizacija abstraktnih znakov kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1 in pritožba nima prav, ko trdi, da v opisu dejanja ni bilo potrebno navesti blanketnih določb, ki bi jih naj obdolženka kršila.
ZPP člen 14, 214, 243. OZ člen 170, 171, 179, 182.
identično dejansko stanje - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - soprispevek - deljena odgovornost - zmanjšanje odškodnine - premoženjsko stanje - stopnja krivde - dokazovanje z izvedencem - priznana dejstva - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Tudi če drži, da je toženec brezposeln in brez premoženja, to še ne zadostuje za uporabo določbe 170. člena OZ. Sodišče lahko ob upoštevanju premoženjskega stanja oškodovanca in odgovorne osebe, naloži odgovorni osebi, da plača manjšo odškodnino, kot znaša škoda, vendar le v primeru, če škoda ni bila povzročena namenoma in tudi ne iz hude malomarnosti.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016358
ZVPSBNO člen 4, 16, 16/3, 21. OZ člen 164, 164/3, 168, 168/2, 352. ZPP člen 161, 161/1, 161/3, 286. URS člen 23, 26. ZBPP člen 46, 46/3.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do povrnitve škode - odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost države - objektivna odgovornost države - vzročna zveza - višina odškodnine - soodgovornost - zastaranje odškodninske terjatve - prekluzija trditev - sosporništvo
Pritožba tožene stranke nima prav glede očitka, da ni podana vzročna zveza med ugotovljeno kršitvijo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in škodo, ki je v izgubi tožnikove nepremičnine. Argumenti tožene stranke, da dolgotrajno sojenje redoma ter življenjsko oziroma razumno pričakovano ne pripelje do prodaje nepremičnine in ob tem sklicevanje na pravilno uporabo teorije o adekvatni vzročnosti, v okoliščinah obravnavane zadeve ne pridejo v poštev. Po tej teoriji je treba med pravno relevantne vzroke za škodo upoštevati tisto ravnanje (dejanje ali opustitev), ki praviloma ustreza nastanku škode. Vzročne zveze ni v primerih, ko gre za nenavadne ali izredne dogodke, za kar pa v tej zadevi ne gre. Prodaja tožnikove nepremičnine v izvršilnem postopku, posebej zato, ker je nanjo tožnik tekom postopka vztrajno opozarjal, ni neka izjemna, vzročno neobičajna posledica, ki je sodišča ne bi mogla pričakovati.
Za presojo vzročne zveze je odločilno, da je prepočasno odločanje o veljavnosti izvršilnega naslova povzročilo tožniku škodo, saj če bi bilo o njem odločeno pred koncem izvršbe, bi lahko izvršbo na nepremičnino preprečil.
Škoda je tožniku nastala ob izgubi nepremičnine, to pa je bilo šele s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine v izvršilnem postopku, kar pomeni, da zastaralni rok do vložitve tožbe še ni potekel.
Vrednost nepremičnine je ocenjena glede na sedanje tržne razmere, saj ne gre za čisto denarno terjatev, temveč za odškodnino za nereparirano premoženjsko škodo.