pripadajoče zemljišče - skupno pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - pretekla raba zemljišča - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - pravica uporabe - prenos pravice uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini - odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča - odločitev po prostem preudarku
Deklaratorna odločba, izdana na podlagi zakona, ki je določil prenos pravice uporabe glede v zakonu opredeljenih nezazidanih stavbnih zemljišč na občino, ne predstavlja pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice v smislu 44. člena ZVEtL-1. Ni šlo namreč za razpolaganje tedanjega imetnika pravice uporabe, marveč za prenos pravice uporabe po sili zakona.
Ker je nepremično premoženje tožencev v celoti obremenjeno s hipotekami, ni realno pričakovati, da bi toženca lahko to premoženje vnovčila, hkrati pa njuni dohodki ne presegajo višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka. S plačilom celotne sodne takse bi bila zato občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se toženca preživljata. Toženca pa imata na svojih transakcijskih računih in hranilnih vlogah toliko denarnih sredstev, da bosta zmogla poravnati del dolgovane sodne takse. Glede na njuno likvidnostno stanje, okoliščino, da nimata preživninskih obveznosti do drugih oseb in glede na višino preostale taksne obveznosti, s takojšnjim plačilom celotnega navedenega zneska ne bodo tako občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se toženca preživljata, da bi bilo njuno preživljanje ogroženo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00019225
ZPP člen 8, 124, 124/1, 124/2, 124/3, 124/4, 125a, 224, 254, 285, 286. ZZZDR člen 51, 51/2, 58, 58/1, 59, 59/1, 59/2. ZTLR člen 24, 25, 26.
premoženjska razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - skupno premoženje - razveza zakonske zveze - skupno premoženje razvezanih zakoncev - domneva enakih deležev - darilo enemu od zakoncev - posebno premoženje - gradnja na tujem svetu - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje enega od zakoncev - skupna vlaganja - vlaganja v tujo nepremičnino - pridobitev lastninske pravice z vlaganji v tujo nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - nova stvar - deleži zakoncev na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja - dohodki in premoženje zakonca - nematerialni prispevek zakoncev - skrb za dom in družino - trditve in dokazi - materialno procesno vodstvo - zapisnik - pisanje zapisnika - vodenje zapisnika - dokaz z izvedencem - dopolnitev izvedenskega mnenja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženki njen oče podaril parcelo z do tretje gradbene faze zgrajeno hišo (vključno z okni in vrati). Materialnopravno pravilen je zaključek, da navedeno predstavlja posebno premoženje toženke. Tožnik in toženka pa sta hišo dogradila, in to z z delom pridobljenimi sredstvi in lastnim delom, ob pomoči sorodnikov in prijateljev obeh. Na ta način sta vlagala skupno premoženje v posebno premoženje toženke. V takem primeru sodi v skupno premoženje z vlaganji povečana vrednost nepremičnine.
Vlaganja v že dokončano hišo, tudi če so zelo obsežna, ne spreminjajo identitete nepremičnine. Če pa šele vlaganja omogočijo, da se nepremičnina lahko prične uporabljati, pa zgradba spremeni identiteto.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00015350
ZPP člen 2, 2/1, 190. SPZ člen 70, 70/2. ZNP člen 19, 19/1, 37, 118.
postopek delitve stvari v solastnini - udeleženci nepravdnega postopka - pravni interes - odtujitev solastnega deleža v postopku delitve solastnine - način delitve solastnine - upravičen interes solastnika - delni sklep - smiselna uporaba ZPP
Sodišče prve stopnje bi pridobitelja solastnega deleža na parc. št. 513/5 moralo pozvati, da vstopi v postopek delitve oziroma mu dati možnost, da se v njem izjavi. V vsakem primeru bi moralo o predlogu odločiti tudi glede navedene nepremičnine, ne pa le v obrazložitvi navesti, da ta del odločitve "odpade". Izpodbijani sklep je tako v resnici delni sklep, saj sodišče še ni odločilo o celotnem predlogu. Sodišče ne sme odreči odločitve o zahtevku (v nepravdnem postopku o predlogu), za katerega je pristojno. Kot izhaja iz načelnega pravnega mnenja z dne 27. 6. 1988, se 190. člen ZPP uporabi tudi v nepravdnem postopku. Vendar po 37. členu ZNP smiselno. Pridobitelj solastninskega deleža, odsvojenega med delitvenim postopkom, je namreč oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet (prvi odstavek 19. člena ZNP). Zato se ima pravico udeležiti postopka za delitev stvari tudi v primeru, ko ni vstopil namesto svojega pravnega prednika. Tudi o tem govori navedeno načelno pravno mnenje.
Upravičen interes do pridobitve posamezne nepremičnine v izključno last je lahko tudi v tem, da se plača čim manjše denarno nadomestilo za razliko, ki je posledica delitve, če solastniki sicer ne izkazujejo sploh nobenega interesa, kot v tem primeru, kar ni sporno.
ZNP člen 37. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 207, 208, 208/1.
prekinitev in nadaljevanje postopka - vstop v postopek - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - ugotovitveni sklep - nadaljevanje postopka - nadaljevanje postopka z dedičem - nadaljevanje prekinjenega postopka - dedovanje
Sodišče dedičev ni bilo dolžno pozivati, da se o vstopu v postopek izjavijo, saj se dedič vstopu ne more upreti. Na podlagi dedne pravice v trenutku smrti vstopi v vsa zapustnikova pravna razmerja, tudi procesna, in postane stranka postopka pod resolutivnim pogojem, da se dediščini ne bo odpovedal.
Do prekinitve postopka zaradi smrti stranke, ki nima pooblaščenca, pride po samem zakonu. Sodišče zato prekinitve ne odreja, ampak jo ugotavlja in ima sklep le deklaratorni značaj.
neveljavnost oporoke - oporočna sposobnost - prava volja zapustnika - dokazna ocena
Izvedenkino navedbo, da je vprašanje, če je to, kar je navedeno v oporoki, prava volja zapustnice, je potrebno brati v kontekstu z ostalimi njenimi ugotovitvami (zaključki), in sicer od tega, da zapustnica ni razumela, kaj naj bi bilo v oporoki zapisano, da je redno jemala zdravila Dormicum in Tadol (pri čemer je jasno opisala, kako obe zdravili, in sicer Dormicum kot uspavalo ter Tadol kot analgetik vplivata na človekovo duševno stanje) kot tudi (da naj bi obstajala velika verjetnost), da ni vedela, kaj z oporoko dejansko počne, in da naj bi vedela le, da bo z njo poravnala domnevni dolg do brata.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00017138
ZSSloV člen 53, 53/3.. ZJU člen 140.. ZObr člen 97f, 98c.. OZ člen 165, 246, 352, 352/3.. ZDR člen 156.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 5.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - davki in prispevki - zakonske zamudne obresti
Vrhovno sodišče RS je v sodni praksi je glede narave terjatve poudarilo, da gre v tovrstnih sporih, v katerih delavci vtožujejo plačilo za tiste dni, ko bi jim morala tožena stranka zagotoviti tedenski počitek v višini osemkratnika urne plačne postavke za posamezen dan, za premoženjski odškodninski zahtevek zaradi kršitve pogodbenih obveznosti.
Vrhovno sodišče RS je v zadevi opr. št. VIII Ips 226/2017 zavzelo stališče, ki spreminja dosedanjo sodno prakso. Poudarilo je, da sodišče v delovnem sporu, kot sporu med delavcem in delodajalcem, ne odloča tudi o tem, da je delodajalec dolžan delavcu ob prisojenem prejemku iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem obračunati in plačati davke in prispevke, saj gre v tem obsegu za javnopravno razmerje. Pojasnilo je, da je ob izplačilu prejemka to stvar delodajalca oziroma pristojnih davčnih organov. Delavec torej navedenega ne more uspešno uveljavljati zoper delodajalca v sporu, kot je predmetni. Zato je tak zahtevek potrebno zavrniti.
Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 27, 27-8. ZPP člen 39, 300. ZIZ člen 201, 207.
nagrada za narok - razdelitveni narok
Sodišče prve stopnje je opravilo samo en razdelitveni narok. Vendar je pooblaščenka na njem zastopala premoženjske interese upnika v vseh zadevah nepremičninske izvršbe. Po pristopu kasnejših izvršb istega upnika k njegovi vodilni zadevi je bila situacija primerljiva kot pri združitvi pravd. Vrednost obravnavanega predmeta je predstavljal seštevek njegovih glavnih zahtevkov, navedenih v uvodu izpodbijanega sklepa.
Določba prvega odstavka 337. člena ZPP pritožbenemu sodišču nalaga, da sme pri pritožbeni presoji pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja (torej, ali je bilo blago dobavljeno, ali je bilo plačano, in podobno, kot je to v tem primeru) upoštevati le tiste trditve in dokaze, ki bi jih stranka lahko navajala pred sodiščem prve stopnje.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - prenos pravice uporabe
Deklaratorna odločba, izdana na podlagi zakona, ki je določil prenos pravice uporabe glede v zakonu opredeljenih nezazidanih stavbnih zemljišč na občino, ne predstavlja pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice v smislu 44. člena ZVEtL-1.
ZPP člen 8, 14, 258, 258/2, 262, 282, 286. OZ člen 171, 179. ZBPP člen 46, 46/3.
identično dejansko stanje - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - soprispevek oškodovanca - primerna višina odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - dokaz z zaslišanjem strank - zaslišanje obeh pravdnih strank - pravočasnost dokaznega predloga - prosta dokazna ocena - dokazna pravila - stroški postopka - brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
V pravdnem postopku ugotovljena odločilna dejstva ne smejo nasprotovati ugotovitvam, ki so tvorile podlago za izdajo kazenske sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00015528
OZ člen 15. ZPP člen 115.
sklenitev pogodbe - vsebina pogodbenega razmerja - bistvene sestavine pogodbe - nastanek obligacijskih pravic in obveznosti - predmet izpolnitve - določenost ali določljivost predmeta pogodbe - pravna narava pogodbe - izostanek z naroka - upravičeni razlogi za izostanek z naroka
Sodna praksa je glede opravičljivosti razlogov za izostanek strank z narokov zelo restriktivna. Upoštevajo se namreč samo nenadni in nujni vzroki. To so le dejstva, ki so nastopila tik pred razpisanim narokom, torej v času, ko si stranka ni mogla zagotoviti pooblaščenca. Prav tako je treba posebej izkazati nujnost in neodložljivost takega vzroka in njegovo pomembnost, kar običajne službene obveznosti, niti običajne službene poti, niso. Nenazadnje pa je treba opravičljivost izostanka z naroka tudi dokazati, saj zgolj trditve, da so določene ovire obstajale, ne zadostujejo.
Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Pogodba torej povzroči nastanek medsebojnih obligacijskih pravic in obveznosti pogodbenih strank le v primeru, ko so te dovolj določno oz. vsaj določljivo opredeljene (predvsem mora biti določen oziroma določljiv predmet izpolnitvenega ravnanja, ki se ga vsaka stranka zaveže opraviti, njihova cena). Kaj predstavlja bistveno sestavino pogodbe, je odvisno od njene pravne narave oziroma od pogodbenega tipa. V pogodbi o vzajemnem financiranju in delitvi rizikov so to nedvomno višina financiranja in določitev rizikov.
ZPP člen 14, 214, 243. OZ člen 170, 171, 179, 182.
identično dejansko stanje - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - soprispevek - deljena odgovornost - zmanjšanje odškodnine - premoženjsko stanje - stopnja krivde - dokazovanje z izvedencem - priznana dejstva - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Tudi če drži, da je toženec brezposeln in brez premoženja, to še ne zadostuje za uporabo določbe 170. člena OZ. Sodišče lahko ob upoštevanju premoženjskega stanja oškodovanca in odgovorne osebe, naloži odgovorni osebi, da plača manjšo odškodnino, kot znaša škoda, vendar le v primeru, če škoda ni bila povzročena namenoma in tudi ne iz hude malomarnosti.
Sodišče ni kršilo procesna pravila, ker toženki na zadnjem naroku ni dalo vedeti, da ne bo sledilo izračunu invalidnosti iz druge dopolnitve izvedenskega mnenja oziroma jo je pustilo v prepričanju, da navedeno mnenje v tem delu sprejema kot pravilno oziroma relevantno. Takšne zahteve zakon ne postavlja. Gre namreč zgolj za dokazno oceno izvedenih dokazov, s katero sodišču strank ni treba vnaprej seznanjati, ampak zadošča, da sodišče v obrazložitvi meritorne odločitve poda zadostne razloge, čemur pa izpodbijana sodba zadosti. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ker je v drugo dopolnitev, kot pravilno izveden dokaz, vpogledalo in se do njega opredelilo. Vendar pa sam vpogled v določen dokaz še ne pomeni, da mu mora tudi slediti.
Med dediči je sporno, ali je z oporoko z dne 15. 1. 1976, overjeno 29. 1. 1976, preklicana tudi oporoka, vsebovana v pismu z dne 29. 1. 1970. Gre za vprašanje zapustnikove volje, ki je najprej dejansko in šele nato pravno vprašanje, pri čemer zapuščinsko sodišče namena zapustnika in spornega zapisa v oporoki z dne 15. 1. 1976, overjeni 29. 1. 1976, ne sme razlagati samo. V primeru, da so sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica do dediščine, mora namreč zapuščinsko sodišče postopek prekiniti in dediče napotiti na pravdo, kar je sodišče prve stopnje pravilno in skladno z 210. členom ZD tudi storilo.
pravnomočno razsojena zadeva - procesna ekvivalenčna teorija - individualizacija spora, o katerem je bilo pravnomočno odločeno - individualizacija novega spora - dejstveni kompleks - objektivni in subjektivni element - notarski zapis - pomanjkljiva oblika - popravljen notarski zapis
Za ugotovitev identičnosti sporov so odločilni (1) izrek pravnomočne sodbe, njena dejanska podlaga in razlogi za odločitev, (2) nov tožbeni predlog in razmerje, na katerem temelji zahtevek iz tega tožbenega predloga, in (3) njuna medsebojna primerjava, ki omogoča sklepanje o (ne)identičnosti sporov. Nove tožbe na isti dejstveni kompleks, na katerem temelji pravnomočna sodba, ni mogoče več uveljavljati. Navedeno velja tudi, če tožnik v novi tožbi doda dejstva, ki jih v prejšnji pravdi ni navedel, če predstavljajo sestavni del istega dejstvenega kompleksa, na katerega se nanaša pravnomočna sodba in čeprav se sklicuje na drugo pravno podlago.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00014790
KZ-1 člen 122, 122/1, 191, 191/1, 90, 90/1-5. ZKP člen 307, 307/3, 354, 354/1, 357, 371, 371/1-9.
nasilje v družini - lahka telesna poškodba - idealni stek - sojenje v nenavzočnosti - opravičljiv razlog za preložitev naroka - opis kaznivega dejanja - prekoračitev obtožbe - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je opis kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe iz ločene II. točke po obtožbi preneslo in vneslo v opis kaznivega dejanja nasilja v družini, temu obtoženčevemu ravnanju pripisalo tudi povzročitev podrejenosti pri oškodovanki ter mu s tem dodalo posledico oziroma zakonski znak, ki ga opis po obtožbi ni vseboval. Pri spremembi opisa tako ni šlo zgolj za dopustne redakcijske, jezikovne ali stilistične izboljšave, in tudi ne za zgolj drugačno opredelitev v obtožbi opisanih ravnanj, ampak za spremembo, ki je povzročila, da pri obtoženčevem ravnanju ne gre le za drugačno, ampak drugo dejanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO
VSC00014912
OZ člen 851, 863, 865.
prevozna pogodba - špedicijska pogodba - nagrada in stroški - stojnina
Špediter sklepa v okoliščinah iz prvega odstavka 851. člena OZ enako kot mandatar v razmerju do tretjih pogodbe v svojem imenu in za svoj račun in tako je tudi v razmerju do prevoznika naročnik bila tožeča stranka, ne glede na navedbo na nakladnici, da je pošiljatelj blaga G. d.o.o. in družba B. kot prejemnik.
Dejstvo, da je na nakladnici naveden kot pošiljatelj nekdo, ki ni naročnik prevoza in dejstvo, kdo je naveden kot prejemnik, bi bilo pomembno le za presojo razmerij iz prevozne pogodbe v zvezi z plačilom prevoznine, stroškov, ki se vežejo na prevoz ali nastanejo v zvezi s prevozom in tudi za primer, če bi se uveljavlja odgovornost pogodbenih strank prevozne pogodbe.
Špediter ima skladno z določbo 863. člena pravico do plačila, ki predstavlja nagrado za izpolnitev njegovih obveznosti, poleg tega pa ima tudi pravico do povrnitve potrebnih stroškov, ki jih je imel v zvezi z izpolnitvijo naročila o odpravi stvari (865. člen OZ).
Med potrebne stroške sodijo stroški, ki se redno pojavljajo v zvezi z izpolnjevanjem in tudi izredni stroški.
Pritožba zmotno meni, da je kot stroške razumeti le stroške v zvezi z odpremo blaga glede na ubeseditev, da gre za stroške odprave stvari, ampak je kot take stroške razumeti vse strošek v zvezi s špedicijsko pogodbo in ne samo tistih, ki bi nastali pri natovarjanju blaga, kar je logično, ker do tretjih (prevoznika, skladiščnika, in drugih, s katerimi sklepa posle) špediter nastopa kot neposredni zavezanec. Potrebni in izredni stroški bodo znani šele po realizaciji vseh poslov v zvezi s špedicijsko pogodbo.
Stojnina, ki je predmet tožbenega zahtevka res ni vnaprej določen ali določljiv strošek, toda špediter nima pravice do povrnitve le takšnih stroškov, temveč tudi izrednih stroškov in pritožba nima prav, da špediter nima pravice do povrnitve tudi tega stroška.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00015674
OZ člen 171, 171/1, 174, 174/1, 179, 179/2, 299, 299/1, 378, 378/1. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 359.
odškodninska odgovornost - deljena odgovornost - prometna nesreča - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - prispevek oškodovanca - nepripetost z varnostnim pasom - izvedensko mnenje - izvedenec medicinske stroke - izvedensko mnenje iz kazenskega postopka - zahteva za izločitev izvedenca - primerna višina odškodnine - odškodnina za telesne bolečine - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - odškodnina za strah - odškodnina za skaženost - zelo hud primer po Fischerjevi lestvici - strokovna institucija kot izvedenec - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo - posledice prometne nezgode - očitna računska napaka - odškodnina za tujo pomoč - stroški tuje nege in pomoči - urna postavka - prepoved reformatio in peius - prekoračitev tožbenega zahtevka
Sodišče je tožničin prispevek k nastali škodi ovrednotilo tako, da ji je pripisalo določen delež glede na celoten obseg škode. Namesto tega bi izvedenca lahko vprašalo, kakšne bi bile tožničine poškodbe, če bi bila privezana; toženka namreč odgovarja samo za te poškodbe in njihove posledice. Pri odgovoru na navedeno vprašanje bi se utegnilo pokazati, da tožnica nekaterih, zanjo najusodnejših poškodb, morebiti sploh ne bi utrpela, posledično pa bi bila upravičena do bistveno nižje odškodnine. Za znižanje ali celo izključitev v izpodbijani sodbi ugotovljenega tožničinega prispevka k nastali škodi zato po presoji pritožbenega sodišča ni dejanske in pravne podlage.
Kadar sodišče zaupa izvedensko delo strokovni instituciji (tretji odstavek 254. člena ZPP), ni treba, da so posamezni strokovnjaki, ki sodelujejo pri pripravi izvedenskega mnenja, sami izvedenci.
Ni mogoče upoštevati toženkinega opozorila v odgovoru na pritožbo, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o odškodnini za tujo pomoč prekoračilo tožbeni zahtevek in da je od celotne prisojene odškodnine treba odšteti tudi valorizirano vrednost zneska 5.000,00 EUR, ki ga je toženka plačala tožnici že pred pravdo. Ker se je toženka prepozno pritožila, sodišče druge stopnje sodbe, ki je v neizpodbijanem delu postala pravnomočna, ne sme spremeniti v tožničino škodo (359. člen ZPP).
ZASP člen 81, 147, 147/1, 151, 151/2, 151/4. OZ člen 198. ZPP člen 212, 214.
avtorsko delo - obvezno kolektivno upravljanje - obvezno upravljanje malih avtorskih pravic - glasba - predvajanje glasbenih del - prenos upravljanja - izjema od splošnega pravila - materialna avtorska pravica - odpoved materialni avtorski pravici - plačilo nadomestila za uporabo avtorskega dela - neupravičena obogatitev - prepričljiva dokazna ocena - računalniški program - uporaba tehnologije - ustvarjalni dosežek tehnične narave - nova tehnologija
Tožena stranka je s trditvami o predvajanju lastne avtorske glasbe dejansko priznala obstoj naprav za predvajanje v njenih lokalih, kar potrjujejo tudi kontolni zapisniki.
Tožeča stranka je zaradi zakonsko določenega kolektivnega upravljanja malih avtorskih pravic (glede katerih niso podane izjeme iz ZASP in katerim se tožena stranka ni odpovedala), upravičena terjati nadomestilo od tožene stranke (tudi če je ta nosilka materialnih avtorskih pravic). Podlaga za plačilo nadomestila je v določbi 81. člena ZASP, v povezavi z njo pa je potrebno upoštevati tudi določilo o neupravičeni obogatitvi iz 198. člena OZ.