odreditev strokovnega pregleda - postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov - utemeljen sum - odklon strokovnega pregleda - vožnja pod vplivom psihoaktivnih snovi
Ključno za presojo v predmetni prekrškovni zadevi namreč je, ali je za odreditev strokovnega pregleda obdolžencu obstajal sum, da je obdolženec kot udeleženec cestnega prometa vozil pod vplivom prepovedanih substanc. Poslujoči policist je to ugotovil ne le na podlagi rezultata hitrega testa v slini, temveč tudi na podlagi rezultatov preliminarnega postopka, v katerem je bilo ugotovljeno, da ima obdolženec pordele oči, da je pri njem prisoten horizontalni drget oči ter horizontalni in vertikalni drget oči v končnih položajih in nemirnost pri usmerjenosti oči k izbranim točkam, obstajala pa ni niti reakcija zenic na osvetlitev. Že navedene okoliščine so povsem zadostovale za obstoj utemeljenega suma, da obdolženec kot udeleženec v cestnem prometu vozi pod vplivom prepovedanih substanc, zaradi česar mu je prvostopno sodišče s sklepom opr. št. PR 254/2018 z dne 19. 3. 2018 tudi začasno odvzelo njegovo veljavno vozniško dovoljenje.
dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - skladnost z Ustavo RS - taksne oprostitve na podlagi zakona
Obravnavana pravda ni povezana s toženčevo invalidnostjo, zato niso izpolnjeni pogoji za taksno oprostitev na podlagi določbe 10. člena ZST-1, torej brez preverjanja toženčeve materialne zmožnosti glede plačila sodne takse.
Sodna taksa je kot procesna predpostavka za izvedbo določenega procesnega dejanja (npr. vložitve pritožbe zoper sodbo) z vidika ustavnopravnega zornega kota dopustna procesna ovira (omejitev). Prav zato, ker je treba zagotoviti pravico do učinkovitega sodnega varstva in enakega obravnavanja sicer premoženjsko (pogosto) neenako plačilno zmožnih subjektov, je za vse tiste, ki ne zmorejo njenega plačila, predvidena zakonska rešitev – možnost oprostitve plačila sodne takse. Tako imajo subjekti, katerih premoženjsko stanje ne omogoča plačila takse, realno in učinkovito možnost za dostop do sodišča; pod pogojem, da je to z vidika premoženjskega položaja prosilca upravičeno.
Dolžnik je bil s sklepom oproščen plačila sodnih taks. Sklep o oprostitvi taks, kot tudi po zdaj veljavni ureditvi, po prvem odstavku 13. člena ZST-1, velja tudi za takse za tiste vloge in dejanja, za katera taksna obveznost še ni nastala in po drugem odstavku citiranega člena samo v postopku, za katerega je bil sklep izdan. Zakon uporablja izraz postopek, pri čemer ne ločuje izvršilnega postopka po njegovih fazah (faza dovolitve in faza oprave), kot tudi ne ureja ločeno naložitvenega in dovolitvenega dela postopka. Odločitev o oprostitvi plačila sodnih taks tako učinkuje skladno s predpisanim pravilom v izvršilnem postopku v celoti.
Glede na obrazloženo predloga za izdajo začasne odredbe ni mogoče zavrniti iz razloga, da zavarovanje z začasno odredbo ni potrebno, ker se uvedba postopka odvzema poslovne sposobnosti v primeru, če ima oseba, ki naj se ji poslovna sposobnost odvzame nepremičnine, zaznamuje v zemljiški knjigi.
ZPP člen 18, 18/3, 111, 111/4, 142. ZFPPIPP člen 123a, 128, 128/1, 234, 234/3, 235, 235/3, 235/4, 239, 239/1, 239/1-2, 239/2. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 3, 3/1.
stečajni postopek - mednarodna pristojnost - ugovor dolžnika zoper predlog za začetek stečajnega postopka - pravočasnost - fikcija vročitve - štetje procesnih rokov - domneva insolventnosti - središče dolžnikovih glavnih interesov
Višje sodišče ugotavlja, da pritožnik pri svojem izračunu teka roka za ugovor očitno ni upošteval načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki je bilo sprejeto na občni seji 14. 1. 2015, po katerem se pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP določba četrtega odstavka 111. člena ZPP ne upošteva, in ki ga je pri svoji odločitvi pravilno uporabilo sodišče prve stopnje.
Kot izhaja iz prakse Sodišča EU (Zadeva C-396/09 (20.10.2011)) je „za določitev središča glavnih interesov dolžnice treba 2. stavek prvega odstavka 3. člena Uredbe št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti razlagati tako, da je središče interesov družbe dolžnice treba določiti tako, da se prvotno upošteva kraj uprave te družbe, kot ga je mogoče določiti na podlagi objektivnih elementov, ki jih lahko preverijo tretje osebe. Če so vodstveni in nadzorni organi družbe na statutarnem sedežu družbe in če se odločitve glede upravljanja te družbe sprejemajo v tem kraju tako, da to lahko preverijo tretje osebe, domneve iz te določbe ni mogoče ovreči. Če kraj uprave družbe ni na statutarnem sedežu družbe, je mogoče v državi članici, v kateri družba nima statutarnega sedeža, šteti za elementa, ki zadostujeta za ovrženje domneve zakonodajalca Unije le, če je s celovito presojo vseh upoštevnih elementov mogoče ugotoviti, da sta dejansko središče uprave in nadzora te družbe ter kraj upravljanja njenih interesov v tej drugi državi članici in sicer tako, da to lahko preverijo tretje osebe."
Ker je (delni) umik predloga za izvršbo procesno dejanje s takojšnjim neposrednim pravnim učinkom, je lahko le nepreklicen. Čim je upnikova izjava o (delnem) umiku prispela na sodišče, je ne more več preprečiti. Odločitev (o delni) ustavitvi izvršilnega postopka je le nujna in avtomatična posledica upnikovega dejanja.
poseben sklep o stroških kazenskega postopka - stroški za vročanje pisanj
V primeru, ko je sodišče o tem, kdo plača stroške postopka odločilo s pravnomočno sodbo, s posebnim sklepom odloča le v primerih, ko je bila obdolžencu po prvem odstavku 95. člena ZKP naložena povrnitev stroškov kazenskega postopka in sicer, če ob izreku sodbe o višini stroškov ni bilo podatkov.
V primeru odmere krivdnih stroškov po 94. členu ZKP pa sodišče na podlagi drugega odstavka 94. člena ZKP odloči s posebnim sklepom le glede drugih procesnih udeležencev (oškodovanec, oškodovanec kot tožilec, zagovornik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča, izvedenec, tolmač in strokovnjak), saj jim na ta način da pravico do pritožbe, medtem ko se obdolžencu in zasebnemu tožilcu stroški, ki so nastali po njuni krivdi, naložijo v plačilo s sodbo ali sklepom, s katerim se odloči o glavni stvari.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019275
ZPP člen 338, 338/1, 338/1-2, 347, 347/4, 347/5, 358, 358-1. OZ člen 12, 132, 239, 239/2.
pritožbena obravnava - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - sprememba izpodbijane sodbe - pogodba o opravljanju računovodskih storitev - poslovna odškodninska odgovornost - vsebina pogodbene obveznosti - praksa, vzpostavljena med pogodbenima strankama - kršitev pogodbene obveznosti - nastanek škode - zmanjšanje premoženja - plačilo globe - pravno priznana škoda
Praksa, vzpostavljena med strankama res lahko služi za določitev in razlago vsebine njunega pogodbenega razmerja, tako kot to določa 12. člen OZ. Vendar lahko o obstoju takšne prakse govorimo le v primerih, ko gre za ponavljanje istovrstnih poslov z istovrstno vsebino pogodbenega razmerja, ne pa v primerih, kot je obravnavani, ko je tožničina zakonska obveznost oddajanja poročil nastala šele naknadno, več let po nastanku pogodbenega razmerja. O prevzemu tudi te, naknadno nastale zakonske obveznosti, bi se morali stranki zato izrecno dogovoriti.
Noben dokaz pritožbenega sodišča ne prepriča v to, da bi tožnica globo sploh plačala, kar bi za svoj uspeh v pravdi morala dokazati tožeča stranka. Tudi sicer se zgolj s tem, ko je Okrajno sodišče v Celju s sodbo o prekršku tožnici naložilo plačilo globe, njeno premoženje še ni zmanjšalo. Pravno priznana premoženjska škoda je namreč le tista, ki pomeni poseg v premoženjski položaj drugega. Torej tista, ki, kot pravi 132. člen OZ, povzroči zmanjšanje premoženja ali prepreči njegovo povečanje.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnjen ugovor zoper plačilni nalog - ponovno vročanje - plačilni nalog - sodna taksa za pritožbo - sodna taksa za revizijo - vročanje plačilnega naloga
(Pomotno) ponovno vročanje iste sodne odločbe ne more ustvariti nove taksne obveznosti. Ponovno vročanje tudi ne povzroči, da bi bili o isti stvari izdani dve odločbi, odločba je ena, ista, četudi (napačno) še enkrat vročena. To, da je na podlagi plačilnega naloga pritožnica po njegovi vročitvi plačala takso, ni razlog za njegovo razveljavitev. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da ugovor zoper plačilni nalog ni utemeljen.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00016947
ZPP člen 249. ZBPP člen 26, 26/5, 26/5-1.
očetovstvo ugotovljeno s pomočjo DNK analize - nagrada in stroški sodnega izvedenca - oprostitev plačila stroškov za izvedenca - brezplačna pravna pomoč
Stroški za opravljeno DNK preiskavo bodo izplačani iz sredstev Okrožnega sodišča v Ljubljani, saj je bila tožniku na podlagi odločbe odobrena izredna brezplačna pravna pomoč v obliki oprostitve plačila stroškov izvedenca sodne medicine v pravdnem postopku zaradi ugotovitve očetovstva.
ZST-1 člen 11, 11/6. ZSVarPre člen 27. ZFPPIPP člen 386.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za delno oz. popolno taksno oprostitev - povprečen mesečni dohodek na družinskega člana - minimalni mesečni dohodek - premoženje prosilca ali njegove družine - materialni položaj - postopek osebnega stečaja - stečajna masa - nezmožnost dejanskega razpolaganja s premoženjem
Ker je tožnica v postopku osebnega stečaja in z nepremičnino, ki sodi v stečajno maso, dejansko ne more razpolagati, tega pri odločanju o taksni oprostitvi in pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice in njenih družinskih članov ni mogoče upoštevati.
OZ člen 104, 104/1, 105, 105/3, 111, 111/4, 111/5, 190, 198.
neupravičena pridobitev - uporabnina za nepremičnino - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporaba brez pravne podlage - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - razveza prodajne pogodbe - učinki razvezane pogodbe - učinkovanje ex tunc in ex nunc - narava pogodbe - povračilo koristi
Učinki razvezane pogodbe so po stališču sodne prakse odvisni od narave pogodbe. Razveza pogodbe učinkuje od sklenitve pogodbe, kadar so s pogodbo dogovorjene trenutne obveznosti oziroma obveznosti, ki se izpolnijo naenkrat. S tem se poskuša doseči učinek, kot da pogodba med strankama sploh ne bila sklenjena. Drugače je pri trajajočih obveznostih, ki so nekaj časa trajale in sta jih stranki izpolnjevali. V teh primerih posledice razveze učinkujejo le za naprej.
URS člen 39, 40. ZMed člen 26, 26/4, 27, 27/1, 31, 31/1, 31/1-1.
pravica do popravka - pravica do svobode izražanja - objava popravka - zavrnitev zahteve za objavo popravka - razlogi za zavrnitev objave popravka - vsebina zahteve za objavo - objava popravka brez sprememb in dopolnitev
Izpostavljeni del popravka ni zgolj obroben del predlaganega popravka, kot skuša prikazati pritožnica, temveč odpira dve, s prispevkom povsem nepovezani temi, ki ne predstavljata odziva na pomanjkljivo, popačeno ali napačno informacijo, temveč ju je tožeča stranka (iz razloga, ki so lahko znani samo njej) skušala "odpreti" v okviru uveljavljanja svoje ustavne pravice. Ker to ni namen ne ustavne pravice iz 40. člena URS niti ureditve po ZMed, je tožena stranka upravičeno odklonila njegovo objavo. Ustavno neskladno razlago bi predstavljalo ravno ravnanje, ki ga v ponuja pritožnica - siljenje medija v objavo popravka, ki v določenem delu odpira teme, ki niso bile predmet prispevka.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - grajeno javno dobro - javne površine - izvedensko mnenje
Tudi asfaltirana površina, ki sega do košarkaškega igrišč in predstavlja parkirišče in površina ob severni fasadi (delno), sta pripadajoči zemljišči k stavbi, in sta v naravi povezani z objektom ter neposredno namenjeni za redno rabo stavbe. Navedeno zemljišče, kot izhaja iz izvedeniškega mnenja nima statusa grajenega javnega dobra. Ker ne gre za javno dobro, tudi ne more biti dostopno vsakomur pod enakimi pogoji.
odločitev o stroških postopka - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - dopolnilni sklep o stroških - popravni sklep o stroških postopka
Pritožbeno sodišče je v sodbi z dne 27. 6. 2018 odločilo o vseh stroških postopka, zato tožnikov predlog za izdajo dopolnilnega sklepa ni utemeljen, je pa izrek sodbe pomotoma oblikovalo tako, da je prvostopenjske in pritožbene stroške, ki jih je dolžna toženi stranki plačati tožeča stranka, zajelo v točki II. izreka. Gre za pomanjkljivost v obliki sodbe, saj iz tako oblikovanega izreka ne izhaja jasno, da je stroškovni del prvostopenjske sodbe spremenjen.
ZST-1 člen 11, 12a. ZSVarPre člen 11, 11/2, 27. ZUPJS člen 18, 18/1-6.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - zmotna uporaba materialnega prava - materialni položaj - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - pravica do denarne socialne pomoči - uporaba predpisov - kmetijska in gozdna zemljišča - ugotavljanje premoženja prosilca - premoženje, ki se ne upošteva
Kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki dajejo dohodek, ki se upošteva pri izračunu materialnega položaja, ob povedanem sodišče ne bi smelo upoštevati pri ugotavljanju mmaterialnega položaja prosilca.