ZDR-1 člen 31, 31/1, 31/1-5, 54, 56, 118, 134, 200, 200/3.. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodno varstvo - predhodno varstvo pri delodajalcu - zakonske zamudne obresti
Predhodno varstvo pravic pri delodajalcu je pogoj za sodno varstvo tudi v primeru zahtevka za transformacijo delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas le v primeru, če delavec varstvo zahteva med trajanjem delovnega razmerja za določen čas, ne pa tudi po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Med obveznimi sestavinami pogodbe o zaposlitvi je v 5. alineji prvega odstavka 31. člena ZDR-1 navedeno, da mora biti v pogodbi določen tudi čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi in razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Ta določba je bila, če jo primerjamo z vsebinsko podobno določbo 29. člena prej veljavnega ZDR, dopolnjena prav z določbo o razlogu za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas kot obvezni sestavini pogodbe o zaposlitvi (ki je 29. člen ZDR iz l. 2002 ni vseboval). Pogodba o zaposlitvi za določen čas, v kateri ta razlog ni naveden, je že zaradi te bistvene pomanjkljivosti nezakonita.
Nadomestila plače, ki jih delavec zahteva v okviru reparacijskega zahtevka (za čas nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo), enako kot mesečna plača (za javne uslužbence), dospejo v plačilo 6. dne v mesecu za plačo preteklega meseca, za delavce pa velja določba drugega odstavka 134. člena ZDR‑1 (plača se izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja).
ZPP člen 324, 324/1, 333, 333/1, 343, 346, 363. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/1, 125/3. OZ člen 346, 364, 368, 432.
rok za pritožbo - novela ZPP-E - pristop k dolgu - splošni petletni zastaralni rok - pretrganje teka zastaranja - delno poplačilo dolga - pripoznava dolga - opomin - upnikova zahteva
Pri odločanju o pritožbi zoper vse sodbe, izdane po 14. 9. 2017, se uporablja določba prvega odstavka 333. člena ZPP.
Izjava tretjega, da se zavezuje k izpolnitvi obveznosti poleg dolžnika, mora biti izrecna, jasna in nedvoumna. Ker je v potrdilu jasno navedel, da se zavezuje "kot kupec" (torej enako kot kupec), je pravilen zaključek sodbe, da je s podpisom tega potrdila prišlo do soglasja volj med tožnico kot upnico in drugim tožencem kot tretjim in da navedeno predstavlja pogodbo o pristopu k dolgu.
Enostranska izvensodna dejanja upnika zoper dolžnika, kot je opomin, ne pretrgajo zastaranja.
plača - izvršitev sodbe - vzpostavitev delovnega razmerja - nezakonita odpoved - sodba na podlagi pripoznave - pravnomočna sodba
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se delovno razmerje po pravnomočnosti sodbe na podlagi pripoznave ni vzpostavilo. Že določilo pogodbe o zaposlitvi, ki ureja odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani tožene stranke brez prenehanja delovnega razmerja, se mora po oceni pritožbenega sodišča razlagati na način, da po odpovedi pogodbe in zavrnitvi nove pogodbe o zaposlitvi na ustreznem delovnem mestu delovno razmerje preneha. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da tožnik v izvršilnem postopku v skladu z določbami 230. do 233. člena ZIZ na podlagi pravnomočne sodbe na podlagi pripoznave, s katero mu je bilo to omogočeno, ni zahteval izvršitve te sodbe in se skladno s stališčem Vrhovnega sodišča RS v podobni zadevi delovno razmerje ni vzpostavilo. Zato ni podan temelj za pravico tožnika do vtoževane plače.
KZ-1 člen 174, 174/1. ZZdrav člen 2, 4, 4/2, 6, 6/1.
kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - zloraba položaja - zdravilec - licenca za opravljanje dejavnosti - podrejen položaj
Za "zdravilce" se v splošnem pomenu ne opredeljujejo zgolj osebe, ki izpolnjujejo formalne pogoje, določene v prvem odstavku 6. člena ZZdrav oziroma, ki imajo registrirano zdravilsko dejavnost, ampak tudi tiste, ki sicer nimajo licence za opravljanje te dejavnosti, kljub temu pa izvajajo različne oblike terapij, metod in postopkov, usmerjenih v izboljšanje zdravja, počutja in kakovosti življenja ljudi.
ZFPPIPP člen 261. ZDDV-1 člen 32, 32/2, 67, 67/2. ZDavP-2 člen 84, 127, 127/1, 128, 128/2, 129, 129/3, 129/3-1, 132, 132/1, 141.
ugotovitev neobstoja terjatve - pravica do odbitka DDV - davčni inšpekcijski nadzor - davčna odločba - nepogojna terjatev - pobot v stečaju
Za izdajo odmerne odločbe je moral davčni organ pri presoji pravilnosti davčnega obračuna ugotavljati okoliščine, relevantne za presojo utemeljenosti v njem uveljavljanega odbitka DDV. Ugotovitev davčnega organa o pravici do odbitka DDV po izvedenem davčnem nadzoru je rezultirala v izdaji odmerne odločbe, zato je zmotno stališče pritožnika, da v davčni odločbi o pravici do odbitka DDV vsebinsko sploh ni bilo odločeno.
Ne glede na to, ali je tožena stranka terjatev prijavila kot nepogojno ali pa kot pogojno z razveznim pogojem, bi bilo za prenehanje terjatve relevantno le dejstvo (uspešnega) uveljavljanja obračuna DDV-0 v prekluzivnem roku. Pritožnik pa ni zatrjeval, da je bil do navedenega roka pogoj uveljavljanja odbitka DDV izpolnjen. V času prijave terjatve je tožena stranka imela terjatev na plačilo DDV po že večkrat omenjeni davčni odločbi z dne 23. 1. 2013 in jo zaradi neuveljavljanja obračuna DDV v roku iz drugega odstavka 67. člena ZDDV-1 tudi ni izgubila, pač pa je davčni zavezanec izgubil pravico do odbitka DDV. Izpolnitve razveznega pogoja prenehanja priglašene terjatve tožene terjatve torej pritožnik ni izkazal.
ZDR-1 člen 34, 34/1, 162, 162/3.. ZDSS-1 člen 5, 5/1.
letni dopust - izraba letnega dopusta - odredba delodajalca - odsotnost z dela - razlogi na strani delodajalca
Toženka je tožniku v nasprotju s tretjim odstavkom 162. člena ZDR-1 in brez ustrezne obrazložitve omejila izrabo preostanka neizrabljenega dopusta, saj je imel tožnik pravico ta dopust izrabiti do 30. 6. 2016. Delodajalec ima delavcu pravico odreči izrabo dopusta v željenem terminu le zaradi utemeljenih potreb delovnega procesa, nima pa pravice, da delavcu enostransko odredi koriščenje dopusta. Zmotno pa je stališče, da takšna enostranska odredba ne vpliva na dejansko izrabo dopusta. Tožnik je res spoštoval sklep svojega delodajalca in v odrejenem obdobju ostal doma. Vendar je to moral storiti, saj je bil dolžan spoštovati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (prvi odstavek 34. člena ZDR-1). To pa ne pomeni, da je v odrejenem terminu izrabil dopust, saj je Komisija sama odločila, da je bila odredba (sklep) delodajalca nezakonita. Posledično tožnikove sporne odsotnosti z dela ni dopustno evidentirati in šteti za odsotnost zaradi izrabe letnega dopusta, ampak kot odsotnost z dela iz razlogov na strani delodajalca.
nov predlog za izvršbo - ustavitev izvršbe na nepremičnino - nezmožnost prodaje stvari na drugi dražbi
Iz različnih razlogov neuspešno zaključen izvršilni postopek ne more biti v procesnem smislu ovira za ponovno vodenje izvršilnega postopka z novim ali istim izvršilnim sredstvom.
Sodišče ne more prekvalificirati predloga za izvršbo v predlog za nadaljevanje izvršbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019246
ZPP člen 366a, 435, 435/1, 435/2. ZIZ člen 61, 61/2.
plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - obrazložen ugovor - obrazloženost ugovora - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - mandatna pogodba - odvetniške storitve - račun za opravljene storitve
V ugovoru zoper sklep o plačilnem nalogu so (tako kot v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine) pravno pomembna tista dejstva, ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična (drugi odstavek 435. člena ZPP in drugi odstavek 61. člena ZIZ). Za odločitev v obravnavanem primeru so odločilna dejstva, da sta toženca tožniku podelila mandat za opravo odvetniških storitev ter da je tožnik vsa dela v izstavljenih računih opravil oziroma, da je poverjeno delo opravil pošteno, kar pomeni, da je tožnik tožencema utemeljeno izdal vtoževane račune oziroma posledično, da to dejstvo ne more imeti za posledico zavrnitve tožbenega zahtevka (ampak celo nasprotno).
podaljšanje roka - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
V ZKP ni določbe, ki bi dovoljevala podaljšanje roka iz 129.a člena ZKP, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da predlog obsojenca, ki ga je podal po izteku zakonskega roka, zavrže kot prepoznega.
dodatni sklep o dedovanju - pogoji za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju
Četudi drži, da je razlog za sedanje stanje neizvršljiva sodba Občinskega sodišča II v Ljubljani II P 16/69 z dne 8. 10. 1975, zapuščinsko sodišče ne more tega stanja reševati z izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, kot predlaga pritožnica, saj za izdajo predlaganega sklepa niso izpolnjene zakonske predpostavke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00015598
KZ-1 člen 20, 186, 186/1, 187, 187/1. ZKP člen 392, 392/1, 392/4.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - kaznivo dejanje omogočanja uživanja prepovedanih drog - priznanje krivde
Dokazanost namena pri prenašanju prepovedane droge iz prvega odstavka 186. člena KZ-1. Obdolženčevega namena prodaje pri prenašanju prepovedane droge kot subjektivnega dejstva v teh dokaznih sredstvih, kot v opisu dejanja po pravilni oceni sodišča prve stopnje niti posredno ni bilo zaznati.
sodna ureditev meje - predlog za sodno ureditev meje - zavrženje predloga za sodno ureditev meje - nepopoln predlog
Ker se s sklepom o ureditvi meje ureja razmerje med vsemi lastniki parcel, ki se jih meja dotika, mora po stališču sodišča prve stopnje predlagatelj v predlogu navesti lastnike vseh nepremičnin, na katere se ureditev meje nanaša.
začasna odredba - čas, za katerega se izdaja začasna odredba - potek časa, za katerega je bila začasna odredba izdana - prenehanje začasne odredbe - ustavitev postopka zavarovanja - razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj - predlog stranke
Za izdajo sklepa o ustavitvi postopka zavarovanja in razveljavitvi opravljenih dejanj zavarovanja zaradi poteka časa veljavnosti začasne odredbe ni potreben predlog stranke.
denarna kazen za pričo - vabilo priči za zaslišanje - neopravičen izostanek z naroka
Sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da priča na glavno obravnavo dne 20. 6. 2018 ni pristopila, niti ni svojega izostanka opravičila. Glede na zgoraj opisano, sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožnik s predlogom, da sodišče prekliče neupravičeno plačilo denarne kazni, ne more uspeti in ker višine denarne kazni niti ne izpodbija, je bilo potrebno njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrniti (tretji odstavek 402. člena ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00015356
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 17, 17/1, 258. ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/3, 28.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - gospodarska družba - finančno poslovanje - plačilna sposobnost - obveznost poslovodstva - temeljne obveznosti poslovodstva - insolventnost - direktni naklep - preslepitveni namen - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - dokazna prekluzija - načelo materialne resnice - relevantnost predlaganih dokazov - izvedenstvo - razlogi za postavitev novega izvedenca - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem
Obveznost prizadevanja članov poslovodstva, da je družba vedno kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna po 28. členu ZFPPIPP, velja v notranjem razmerju do interesov družbe oziroma družbenikov, ne pa do poslovnih partnerjev, s katerimi družba sodeluje, zato za presojo obtoženčevega preslepitvenega namena sklicevanje na 28. člen ZFPPIPP ni utemeljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016086
OZ člen 131.
prometna nesreča motornih vozil - nalet motornih vozil - trčenje v stoječe vozilo - odškodninska odgovornost zaradi opustitve vzdrževanja - vzdrževanje avtocest - vzdrževanje cestišča - odgovornost vzdrževalca avtoceste - vremenske razmere - snežne razmere - sneg - spolzko cestišče - prilagoditev hitrosti in načina vožnje - točka optimalne vidljivosti - prevzem tveganja s strani oškodovanca - izvedenec avtomobilske stroke
Sodišče prve stopnje je opozorilo le na dejstvo, da se je tožnik sam odločil za vožnjo v težkih (neugodnih) razmerah, ki s sabo prinaša tudi večji škodni rizik. Pri tem pa je kot ključno izpostavilo, da je imel kljub takšnim razmeram za vožnjo „škarje in platno“ v svojih rokah in da bi lahko z bolj skrbnim postopanjem (razumno vožnjo) preprečil svoj nalet (trčenje) v pred njim stoječe vozilo.
preslepitveni namen - obljuba dana drugemu - kaznivo dejanje poslovne goljufije
Izvedeni dokazni postopek namreč tudi po oceni pritožbenega sodišča ni potrdil preslepitvenega namena obdolženca do oškodovanca, saj ni dokazano, da je obdolženi vedel, da kljub danim obljubam, do izpolnitve obveznosti ne bo prišlo, ampak je utemeljeno pričakoval, da bo lahko svoj dolg do dobavitelja električne energije poplačal z najetim kreditom.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 41, 45.
nagrada in stroški izvedenca - nagrada za izvedensko delo - nagrada za izvid in mnenje - potni stroški - materialni stroški izvedenca - stroškovnik
Čeprav je izvedenka potne stroške očitno priglasila v postavki materialni stroški (skupaj z njimi), pravilno pa bi bilo, da bi posebej priglasila potne stroške (41. člen Pravilnika) in posebej materialne stroške (45. člen Pravilnika), pritožbeno sodišče meni, da ta nedoslednost nima takšne teže, da ne bi bilo mogoče skupaj upoštevati obeh vrst stroškov. Glede na razdaljo Ž. - L. (56 kilometrov) ter določbe 41. člena in 45. člena Pravilnika pritožbeno sodišče meni, da je priznanje teh stroškov v višini 5% od odmerjene nagrade utemeljeno.
ZDR-1 člen 85, 89, 89/1, 89/1-5, 125, 125/4.. ZSPJS člen 17a.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - zagovor - člani komisije - preizkus ocene dela - komisija za preizkus ocene
Zgolj okoliščina, da članica komisije (ki tudi ni spremljala in ocenjevala tožničinega dela) ni imela ustrezne strokovne izobrazbe za sodelovanje v komisiji za oceno poskusnega dela, ne vpliva na veljavnost ocene, sprejete s strani dveh članov (to je večine tričlanske komisije) in glede na stališče Vrhovnega sodišča RS tudi ne vpliva na zakonitost odpovedi.
Že iz jezikovne ter iz logične razlage določila 85. člena ZDR-1 izhaja, da zagovor pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela ni obveznost delodajalca.
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da je sprejemljivo, da delodajalec očitke iz negativne ocene poskusnega dela, katerih resničnost se dokazuje v sodnem postopku, konkretizira do prvega naroka.
ZPP člen 81, 81/5, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1.
singularno pravno nasledstvo - prekinitev postopka - prenehanje pravne osebe zaradi stečaja - prenos terjatve v stečajnem postopku
Sodna praksa Vrhovnega sodišča RS je že zavzela stališče, da prvi odstavek 208. člena ZPP omogoča nadaljevanje pravdnega postopka s posamičnim (singularnim) pravnim naslednikom, če je le-ta položaj pridobil zaradi prenehanja oziroma v postopku prenehanja pravne osebe.
Da je bila terjatev, uveljavljana v tem postopku, prenesena na družbo I. d.o.o. v stečajnem postopku zoper prvotožečo stranko, je bilo prvostopenjsko sodišče obveščeno z dopisom te družbe z dne 20. 12. 2016, izrecno pa to dejstvo priznava tudi tožena stranka v izjavi z dne 2. 2. 2017. Upoštevaje dejstvo, da je bilo v tem postopku sodišče seznanjeno o prenosu uveljavljane terjatve na pritožnika, je sodišče zmotno uporabilo peti odstavek 81. člena ZPP, ker postopka ni prekinilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 205. člena ZPP, na kar pravilno opozarja pritožnik.