Vse posle tožnice je, dokler sta bila zakonita zastopnica tožnice in toženec še v zakonski zvezi, vodil toženec, zakonita zastopnica pa se s pravnimi in finančnimi zadevami svoje družbe ni ukvarjala. Sodišče je zavrnilo ugovore toženca, da je bil predmet sporne pogodbe zgolj odkup "adaptacije" ordinacije, in na podlagi dejanskega ozadja zadeve in odnosov med pogodbenima strankama v času pred sklenitvijo pogodbe, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da je toženec s prejemom s strani tožnice najetega kredita prejel plačilo za prepis lastništva ordinacije v skladu z dogovorom med njim in zakonito zastopnico tožnice.
Strankina pravica do izvedbe dokazov ni absolutna. Sodišče izvede le tiste dokaze, ki so predlagani za dokazovanje odločilnih dejstev. Ponujene dokaze lahko zavrne, če so prepozni, nedopustni, nepotrebni, nerelevantni ali očitno neprimerni, pri čemer mora odločitev o tem ustrezno obrazložiti.
Po 92. členu OZ je sodišče sicer dolžno na ničnost paziti po uradni dolžnosti, vendar pa ta določba ne predstavlja nobene izjeme od razpravnega načela. Pomeni le to, da mora sodišče ničnost upoštevati, četudi se zainteresirana stranka nanjo sploh ne sklicuje, a le če razpolaga z dejstvi, ki tvorijo podlago za izrek ničnostne sankcije.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00030560
KZ-1 člen 47, 47/5. ZKP člen 129a, 129a/6.
denarna kazen - rok za plačilo denarne kazni - obročno plačevanje denarne kazni - zamuda s plačilom - izvršitev denarne kazni
Če je storilec v zamudi s plačilom posameznega obroka denarne kazni, lahko po določbi petega odstavka 47. člena KZ-1 sodišče s sklepom odredi takojšnje plačilo le-te v roku, ki ne sme biti daljši od treh mesecev.
ZIZ člen 46, 46/1, 52, 52/2, 53, 53/2, 239, 243. ZZK-1 člen 2, 2/2, 5, 40, 40/1, 40/1-7, 86.
zavarovanje terjatve z zastavno pravico - trditveno in dokazno breme dolžnika - dopustnost vpisa v zemljiško knjigo
V postopku zavarovanja denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini upnik že razpolaga z izvršilnim naslovom (243. člen ZIZ). Kvalificirana listina o obstoju njegove terjatve mu daje napram dolžniku boljši procesni položaj. Dolžnik je zato tisti, ki mora v obrazloženem ugovoru navesti vsa pravno pomembna dejstva, ki imajo lahko za posledico obsoletnost odločbe, ki pomeni izvršilni naslov. Prav tako mora dolžnik za svoje trditve predložiti močne in zanesljive dokaze, da je terjatev, ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu, prenehala. Trditveno in dokazno breme o prenehanju terjatve je na dolžniku in ne na upniku, kot to zmotno meni pritožba.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1, 7/1-a, 8, 24. ZPP člen 63.
mednarodna pristojnost - državljan države članice EU
Pravdni stranki prebivata v različnih državah članicah Evropske unije. In sicer tožnik v Sloveniji, toženec pa v Italiji. Ker sta ti državi obe članici Evropske unije, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo Uredbo EU št. 1215/2012 z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.
razmerja med starši in otroki - začasna odredba - regulacijska začasna odredba - otrokova korist - spremenjene okoliščine - preživnina - znižanje preživnine - pridobitne zmožnosti zavezanca
Izdaja regulacijske odločbe oziroma ureditvene začasne odredbe je omejena na izjemne situacije, ko je zaradi varstva otroka potrebno nujno ukrepanje, da se prepreči nesorazmerno težko popravljiva škoda ali nasilje. Regulacijsko odredbo je mogoče izdati le v primerih, če bi brez njene izdaje med postopkom prišlo do ravnanja, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Vendar pa je treba k regulacijskim odredbam pristopati restriktivno. Toženec posebnih okoliščin ali razlogov, ki bi narekovali takojšnje ukrepanje, v konkretnem primeru ni izkazal.
Toženec spremenjenih okoliščin glede pridobitnih zmožnosti ni izkazal, zato ni razlogov za spremembo preživnine, določene v začasni odredbi.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 41, 45.
nagrada in stroški izvedenca - nagrada za izvedensko delo - nagrada za izvid in mnenje - potni stroški - materialni stroški izvedenca - stroškovnik
Čeprav je izvedenka potne stroške očitno priglasila v postavki materialni stroški (skupaj z njimi), pravilno pa bi bilo, da bi posebej priglasila potne stroške (41. člen Pravilnika) in posebej materialne stroške (45. člen Pravilnika), pritožbeno sodišče meni, da ta nedoslednost nima takšne teže, da ne bi bilo mogoče skupaj upoštevati obeh vrst stroškov. Glede na razdaljo Ž. - L. (56 kilometrov) ter določbe 41. člena in 45. člena Pravilnika pritožbeno sodišče meni, da je priznanje teh stroškov v višini 5% od odmerjene nagrade utemeljeno.
ZDR-1 člen 85, 89, 89/1, 89/1-5, 125, 125/4.. ZSPJS člen 17a.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - zagovor - člani komisije - preizkus ocene dela - komisija za preizkus ocene
Zgolj okoliščina, da članica komisije (ki tudi ni spremljala in ocenjevala tožničinega dela) ni imela ustrezne strokovne izobrazbe za sodelovanje v komisiji za oceno poskusnega dela, ne vpliva na veljavnost ocene, sprejete s strani dveh članov (to je večine tričlanske komisije) in glede na stališče Vrhovnega sodišča RS tudi ne vpliva na zakonitost odpovedi.
Že iz jezikovne ter iz logične razlage določila 85. člena ZDR-1 izhaja, da zagovor pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela ni obveznost delodajalca.
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da je sprejemljivo, da delodajalec očitke iz negativne ocene poskusnega dela, katerih resničnost se dokazuje v sodnem postopku, konkretizira do prvega naroka.
nepremoženjska škoda - skrb staršev za otroke - pravice in dolžnosti staršev - vrsta škode - oblike nepremoženjske škode - pravica do osebnega dostojanstva - zanemarjanje mladoletne osebe ali surovo ravnanje - zavrnitev dokazov - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - načelo kontraditktornosti
Oškodovanec lahko uspešno uveljavlja le katero od v zakonu opredeljenih vrst nepremoženjske škode (pravno priznana nepremoženjska škoda). Zahtevek mora biti prilagojen 179. členu ali 181. členu OZ. To pomeni, da mora svoje prikrajšanje in z njim povzročeno psihično neravnovesje uvrstiti v eno izmed posameznih vrst škode.
Staršem je naložena obveznost, da otrokom omogočijo pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje. Kršitev osnovnih otrokovih pravic predstavlja kršitev otrokovega dostojanstva, ene izmed oblik osebne integritete, ki se je ne da vzpostaviti v prejšnje stanje. Primerno je, da se ravno na osnovi tega materialnega določila odmeri enotna odškodnina, saj so praktično vse posledice vezane na osebnost tožnikov. Razen tega je razmejevanje in ločeno ocenjevanje posameznih oblik nepremoženjske škode – zaradi prepletenosti in pogojenosti negativnih posledic – težavno.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - zakoniti razlog - začasno povečan obseg dela - agencija za posredovanje delovne sile
Tožena stranka je s tožnikom sklepala pogodbe za določen čas praviloma za mesec dni, nekatere pa za dva ali tri mesece. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, iz kakšnega razloga so se v času trajanja ročne montaže do izvedbe avtomatizacije proizvodnje sklepale pogodbe za tako kratka obdobja, oziroma ni preverjalo, ali so ta obdobja v povezavi s trajanjem začasno povečanega obsega dela zaradi ročne montaže, predvidenimi datumi dobave orodij oziroma strojev oziroma zamudami dobavnih rokov glede dobave strojev za avtomatsko sestavo spon. Ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je bil razlog, ki je naveden v pogodbah v zaposlitvi za določen čas, predvsem ob sklenitvi prve, pa tudi nadaljnjih pogodb o zaposlitvi, resničen, zlasti v smislu trajanja začasno povečanega obsega dela, je ostalo dejansko stanje v tem delu nepopolno ugotovljeno.
ZPP člen 181, 181/2. ZSReg člen 41, 41/1, 41/2. ZGD-1 člen 505.
tožba na ugotovitev ničnosti - tožba na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - pravni interes - delitev poslovnega deleža
Družbenik ima pravni interes, da se preveri zakonitost postopanja in veljavnost prodaje lastnega poslovnega deleža v kontradiktornem sodnem postopku, sicer je izvotljena njegova pravica do pravnega varstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00016859
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/1-1, 4, 4/2. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9. OZ člen 86, 119, 372. ZVPot člen 22, 22/4. ZBan člen 85.
Če bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da toženka ni izpolnila pojasnilne dolžnosti, bo moralo opraviti presojo nepoštenosti obravnavanega glavnega predmeta kreditne pogodbe, v skladu s smernicami, ki jih je za to presojo podalo SEU v zadevi C-186/168. V okviru te presoje bo treba ugotoviti, ali je toženka ob sklenitvi pogodbe ravnala dobroverno ter ali v pogodbenih pravicah in obveznostih strank obstoji znatno neravnotežje. To presojo je treba opraviti glede na trenutek, ko je bila pogodba sklenjena, pri čemer je treba upoštevati vse okoliščine, ki bi jih toženka lahko poznala ob sklenitvi pogodbe in ki bi lahko vplivale na njeno poznejše izvajanje, ker pogodbeni pogoj lahko pomeni neravnotežje med strankami, ki se pokaže šele med izvajanjem pogodbe (54. točka obrazložitve v zadevi Andriciuc). V tej smeri je celovita presoja sodišča prve stopnje izostala oziroma so ugotovitve izpodbijane sodbe pomanjkljive, kar je delno razvidno že iz predhodne obrazložitve v zvezi z izpolnitvijo pojasnilne dolžnosti toženke.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - psihiatrično zdravljenje - depresivne motnje - zmanjšanje življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Razvoj anksiozno depresivne motnje je bil pravilno upoštevan v okviru odmere odškodnine iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem. Ko ne gre za trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, temveč za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, se odškodnina zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ki je bilo ugotovljeno pri tožnici, odmeri v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.
nepravdni postopek - dokazovanje z izvedencem - izvedensko mnenje - ogled - ogled izvedenca - prisotnost strank pri ogledu z izvedencem - kršitev pravice do kontradiktornosti - kršitev pravice do izjave - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov
Udeleženci nepravdnega postopka imajo ne le pravico predlagati dokaze, marveč tudi sodelovati pri izvajanju dokazov. Če udeležencu ni omogočeno sodelovanje pri izvedbi dokazov, mu je lahko kršena pravica do kontradiktornosti postopka in s tem pravica do izjave, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. Pri izvedbi dokaza z izvedencem to pomeni, da imajo udeleženci pravico zahtevati, da izvedenec dopolni izvedensko mnenje in da se ga zasliši na naroku. Pri posameznih dejanjih izvedenca pa navzočnost udeležencev ni vedno dopustna ali pa ni potrebna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00015521
ZPP člen 350, 350/2, 354, 354/2, 355, 355/1, 358, 358-5. OZ člen 147, 171, 179, 965. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125.
odškodninska odgovornost - odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - direktna tožba zoper zavarovalnico - krivdna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - opustitev skrbnega ravnanja - temelj odškodninske odgovornosti - prispevek oškodovanca - dolžna skrbnost kupca - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Res mora biti povprečno skrben kupec pozoren, kod hodi in vsaj občasno pogledati tudi pod noge, vendar pa ob danih okoliščinah tožničino ravnanje nima znakov neskrbnega ravnanja, ki bi soprispevalo k nastanku škodnega dogodka. Varovalo na tleh, na vstopni površini v trgovino, ki je oviralo prehod in predstavljalo nevarnost za varen vstop, ni bilo vidno, in je predstavljalo oviro, s katero tožnica ob sočasnem vstopanju drugih kupcev ni mogla računati. Zato dejstvo, da ob vstopanju v trgovino ni gledala na tla in ni videla varovala ne predstavlja neskrbnosti povprečnega odraslega kupca. Glede na navedeno tožnica ni soprispevala k nastanku škode.
Če je za vsebinsko konkretizacijo pravne norme (oblikovanje zgornje premise) potrebno strokovno znanje (pravila stroke), lahko sodišče v takem primeru postavi izvedenca. Vendar pa v konkretni situaciji za to ni bilo potrebe. Citirana določba splošnih zavarovalnih pogojev je jasna in izrecno določa, da so iz zavarovanja izključeni zahtevki zaradi škode, ki je nastala zaradi natega ali zvina vratne, prsne in ledvene hrbtenice (razen ...). V konkretni nezgodi je tožnica utrpela pretres vratne in ledvene hrbtenice, česar splošni pogoji iz zavarovanja ne izključujejo. Zavarovalnica je obseg izključitve zavarovanja jasno določila in pretresa medvretenčnih sklepov vratne in ledvene hrbtenice ni izključila. Zato pritožba pravilno opozarja, da bi bilo treba pri ugotavljanju obsega in višine nepremoženjske škode upoštevati tudi to poškodbo - pretres medvretenčnih sklepov vratne in ledvene hrbtenice.
Izračuni Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o mesečnih stroških za enega otroka izkazujejo le okvirne vrednosti, ne morejo pa imeti take teže, kot jo jim želi podeliti toženec. Sodišče mora preživnino določiti glede na okoliščine konkretnega primera. Pri tem mora uporabiti vrednotni pristop z upoštevanjem otrokovih potreb ter preživninskih zmožnosti matere in očeta.
Zaradi toženčeve smrti pravni interes za obravnavanje pritožbe v delu, ki se nanaša na zaupanje otrok v varstvo in vzgojo, ureditev stikov in preživnino po toženčevi smrti ni več izkazan. Gre za vprašanje osebnih, neprenosljivih obveznosti, ki zaradi toženčeve smrti ne morejo (več) biti predmet obravnavanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00015377
OZ člen 149, 150, 153, 153/1, 153/2, 153/3, 179. ZPP člen 13, 14. ZVCP-1 člen 2.
objektivna odškodninska odgovornost - oprostitev objektivne odgovornosti - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - načelo zaupanja v cestnem prometu - poškodbe okolčja in stegnenice - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - skaženost - duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti - rentni zahtevek - normalen tek stvari - predhodno vprašanje
Pravilna je ugotovitev sodišča, da je k nastanku nezgode bistveno (80 %) prispeval tožnik s svojim protipravnim ravnanjem. Kljub temu da je bila zavarovanka toženke dolžna pričakovati, da vsi udeleženci cestnega prometa ne ravnajo skladno s predpisi o varnosti cestnega prometa, neupoštevanja temeljnega pravila o vožnji po desni strani ni mogla pričakovati. Pri vožnji čez križišče je druge udeležence prometa lahko pričakovala, ne pa njihove vožnje in prečkanja križišča iz nasprotne strani. Tožnik je namreč kršil temeljno cestnoprometno pravilo o vožnji po desni strani ceste. Poleg tega je bil oblečen v temna oblačila in v nočnem času na kolesu ni uporabljal luči. Dodatno je v križišče pripeljal s hitrostjo 16 km/uro (kar je bilo sicer v okviru predpisane omejitve), a je "šel direkt na cesto", ne da bi se prepričal, ali lahko križišče varno prepelje in brez takšne prilagoditve hitrosti, da bi lahko v križišču pred pričakovano oviro varno ustavil.
Ker je sodišče v dokaznem postopku ugotovilo, da tožnik od 9. 9. 2011 ne bi mogel delati v bistvenem zaradi drugih vzrokov in ne zaradi vzrokov, ki so posledica škodnega dogodka, rento pa vtožuje od 1. 3. 2013 dalje, je pravilno zaključilo, da tožnik ni dokazal, da bi ob normalnem teku stvari še naprej delal, če ne bi bilo škodnega dogodka.
Tožnik je tožbo vložil dne 4. 8. 2016, tožena stranka pa je obračune izročila tožniku 5. 12. 2017 in 5. 3. 2018. Tožnik je s pripravljalno vlogo z dne 24. 4. 2018, ki jo je prejel 30. 4. 2018, šele lahko preveril pravilnost obračunov in posledično pravilnost izpolnitve tožene stranke, ker iz obračunov plač ni mogel ugotoviti, ali so mu bili presežki ur pravilno obračunani. Navedbe tožene stranke, da umik ni bil pravočasen, ne držijo, saj je od seznanitve s podatki iz pripravljalne vloge do umika z dne 10. 5. 2018 minilo le 10 dni. Zato tožena stranka ne more biti upravičena do povračila vseh pravdnih stroškov, prav tako ne do tistih stroškov, ki so nastali toženi stranki po izpolnitvi utemeljenega dela obveznosti (5. 12. 2017 in 5. 3. 2018).
URS člen 125. ZASP člen 130, 130/1, 146, 146/1, 146/1-6, 153, 153/1, 157, 157/7, 168, 168/1, 168/2, 168/3. Skupni sporazum za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena (2012) člen 4, 4/2, 5, 6, 6/2, 11. OZ člen 131. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 13. ZPreZP-1 člen 3, 3/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20-1.
pravice proizvajalcev fonogramov - javno priobčevanje fonogramov - nadomestilo za javno priobčevanje fonogramov - prireditev - višina nadomestila - veljavnost sporazuma - exceptio illegalis - nadomestilo ddv - stroški terenske kontrole - stroški pravdnega postopka - pristop na poravnalni narok
Proizvajalec fonogramov je upravičen do nadomestila, če se za komercialne namene fonogram ali njegov posnetek uporabi za javno priobčitev (prvi odstavek 130. člena ZASP). Kdor nadomestila ne plača, krši pravico proizvajalca fonogramov, ki obstaja že na temelju zakona, in mora zaradi takšnega ravnanja plačati odškodnino.
Prikrajšanje, ki ga utrpi proizvajalec fonogramov zaradi opustitve prostovoljnega plačila nadomestila je enako, če priobčevalec sodeluje pri plačevanju nadomestila in sklene pogodbo, ali pa ne. Proizvajalec fonogramov je pač prikrajšan za nadomestilo, do katerega je upravičen. Uporabi se tarifa iz skupnega sporazuma, če takšen sporazum obstaja.
Pri oblikovanju vsebine skupnega sporazuma sta obe stranki (tožeča stranka ter združenje uporabnikov) vezani na prisilne določbe zakonov, tudi ZASP. Pogodbeni stranki se lahko dogovorita za primerno in glede na okoliščine opravičljivo zvišanje ali znižanje tarife, dajanje popustov ni samo po sebi nedopustno.
ZPP člen 81, 81/5, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1.
singularno pravno nasledstvo - prekinitev postopka - prenehanje pravne osebe zaradi stečaja - prenos terjatve v stečajnem postopku
Sodna praksa Vrhovnega sodišča RS je že zavzela stališče, da prvi odstavek 208. člena ZPP omogoča nadaljevanje pravdnega postopka s posamičnim (singularnim) pravnim naslednikom, če je le-ta položaj pridobil zaradi prenehanja oziroma v postopku prenehanja pravne osebe.
Da je bila terjatev, uveljavljana v tem postopku, prenesena na družbo I. d.o.o. v stečajnem postopku zoper prvotožečo stranko, je bilo prvostopenjsko sodišče obveščeno z dopisom te družbe z dne 20. 12. 2016, izrecno pa to dejstvo priznava tudi tožena stranka v izjavi z dne 2. 2. 2017. Upoštevaje dejstvo, da je bilo v tem postopku sodišče seznanjeno o prenosu uveljavljane terjatve na pritožnika, je sodišče zmotno uporabilo peti odstavek 81. člena ZPP, ker postopka ni prekinilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 205. člena ZPP, na kar pravilno opozarja pritožnik.
Tožnikova skrčitev tožbenega zahtevka ne pomeni nič drugega kot umik tožbe v tem delu, kar narekuje odločanje o stroških od tega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, po katerem mora tožnik, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki vse pravdne stroške.