podaljšanje roka - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
V ZKP ni določbe, ki bi dovoljevala podaljšanje roka iz 129.a člena ZKP, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da predlog obsojenca, ki ga je podal po izteku zakonskega roka, zavrže kot prepoznega.
delitev skupnega premoženja - spor o obsegu skupnega premoženja - spor o obsegu deležev na skupnem premoženju - prekinitev nepravdnega postopka - napotitev na pravdo - vlaganja v tujo nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine
V tem nepravdnem postopku predlagateljica trdi, kaj njuno skupno premoženje obsega in predlaga delitev tega, v pravdnem postopku pa zatrjuje vlaganja v nepremičnino nasprotnega udeleženca. Ta pa ne morejo vplivati na spremembo pravne pripadnosti nepremičnine. Gre za drugačno razmerje, saj z opisanimi vlaganji predlagateljica ni pridobila stvarnopravnega, ampak le obligacijski zahtevek.
Kaj predstavlja skupno premoženje udeležencev, je med njima sporno. Sodišče je zato postopek utemeljeno prekinilo in udeleženca napotilo na pravdo. Glede oblikovanja samega tožbenega zahtevka nasprotni udeleženec ni vezan na prvostopenjski sklep.
tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi - pravna podlaga za izdajo odločbe - različna pravna podlaga - pogodbena prepoved odsvojitve - začasna odredba v pravdnem postopku - postopek odločanja po ziz
Začasna odredba s prepovedjo odsvojitve in obremenitve po 272. členu ZIZ je samostojna začasna odredba. Kljub temu, da ima tožnica na podlagi pogodbe o preživljanju vpisano prepoved odsvojitve in obremenitve na podlagi pogodbe, začasna odredba pa velja za drugačni čas, ni mogoče sklepati, da tožnica nima interesa za začasno odredbo. Zavarovanje na podlagi pogodbe in na podlagi ZIZ v konkretnih okoliščinah ni identično.
OZ člen 132, 168, 168/2, 179, 182, 299, 299/2, 378, 381. ZOZP člen 20a, 37, 37/3.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - valorizacija delno izplačane odškodnine - zakonske zamudne obresti - zakonske zamudne obresti od plačane akontacije
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Določba tretjega odstavka 37. člena ZOZP, po kateri zamuda Slovenskega zavarovalnega združenja (toženca) nastopi v treh mesecih od vložitve odškodninskega zahtevka, velja izključno za položaje, ko odgovornost ni sporna in je škoda v celoti ocenjena, toženec pa v tem času ne predloži ponudbe. V vseh ostalih primerih, kamor spada tudi obravnavani (sporni sta bili odgovornost - toženec je ugovarjal soprispevek tožnika k nastali škodi - in višina škode), pa je treba glede vprašanja zamude toženca in pričetka teka zakonskih zamudnih obresti uporabiti 299. člen OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019246
ZPP člen 366a, 435, 435/1, 435/2. ZIZ člen 61, 61/2.
plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - obrazložen ugovor - obrazloženost ugovora - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - mandatna pogodba - odvetniške storitve - račun za opravljene storitve
V ugovoru zoper sklep o plačilnem nalogu so (tako kot v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine) pravno pomembna tista dejstva, ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična (drugi odstavek 435. člena ZPP in drugi odstavek 61. člena ZIZ). Za odločitev v obravnavanem primeru so odločilna dejstva, da sta toženca tožniku podelila mandat za opravo odvetniških storitev ter da je tožnik vsa dela v izstavljenih računih opravil oziroma, da je poverjeno delo opravil pošteno, kar pomeni, da je tožnik tožencema utemeljeno izdal vtoževane račune oziroma posledično, da to dejstvo ne more imeti za posledico zavrnitve tožbenega zahtevka (ampak celo nasprotno).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se delo čistilke pri toženi stranki opravlja še naprej, celo v povečanem obsegu - tudi zaradi nadurnega dela. Opravljanje nadur že pojmovno izključuje upravičenost krajšega delovnega časa, ki ga kot nujnega prikazuje pritožba (tožena stranka čistilke zaposluje tudi le za 15 ur na teden), kar vse kaže na nezakonitost odpovedi.
nagrada in stroški izvedenca - pravica izvedenca do povračila stroškov in nagrade - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - dopolnitev izvedenskega mnenja
Vprašanje pravilnosti izdelanega izvedenskega mnenja ni razlog, zaradi katerega se izvedencu ne bi priznali stroški izdelave mnenja, ker iz izvedenskega mnenja izhaja, da je bilo mnenje podprto s pravili znanosti in stroke, vsebuje pa tudi odgovore na vsa vprašanja sodišča.
Tožnik je tožbo vložil dne 4. 8. 2016, tožena stranka pa je obračune izročila tožniku 5. 12. 2017 in 5. 3. 2018. Tožnik je s pripravljalno vlogo z dne 24. 4. 2018, ki jo je prejel 30. 4. 2018, šele lahko preveril pravilnost obračunov in posledično pravilnost izpolnitve tožene stranke, ker iz obračunov plač ni mogel ugotoviti, ali so mu bili presežki ur pravilno obračunani. Navedbe tožene stranke, da umik ni bil pravočasen, ne držijo, saj je od seznanitve s podatki iz pripravljalne vloge do umika z dne 10. 5. 2018 minilo le 10 dni. Zato tožena stranka ne more biti upravičena do povračila vseh pravdnih stroškov, prav tako ne do tistih stroškov, ki so nastali toženi stranki po izpolnitvi utemeljenega dela obveznosti (5. 12. 2017 in 5. 3. 2018).
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - zakoniti razlog - začasno povečan obseg dela - agencija za posredovanje delovne sile
Tožena stranka je s tožnikom sklepala pogodbe za določen čas praviloma za mesec dni, nekatere pa za dva ali tri mesece. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, iz kakšnega razloga so se v času trajanja ročne montaže do izvedbe avtomatizacije proizvodnje sklepale pogodbe za tako kratka obdobja, oziroma ni preverjalo, ali so ta obdobja v povezavi s trajanjem začasno povečanega obsega dela zaradi ročne montaže, predvidenimi datumi dobave orodij oziroma strojev oziroma zamudami dobavnih rokov glede dobave strojev za avtomatsko sestavo spon. Ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je bil razlog, ki je naveden v pogodbah v zaposlitvi za določen čas, predvsem ob sklenitvi prve, pa tudi nadaljnjih pogodb o zaposlitvi, resničen, zlasti v smislu trajanja začasno povečanega obsega dela, je ostalo dejansko stanje v tem delu nepopolno ugotovljeno.
zapuščinski in pravdni postopek - sklep o dedovanju - pogodba o dosmrtnem preživljanju - obseg zapuščine - napotitev dediča na pravdo - neprerekana dejstva - denarna sredstva na bančnem računu - osebni avtomobil
Ker dedič tožbe v postavljenem roku ni vložil, je sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izdalo izpodbijani sklep o dedovanju.
Iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju izhaja dovoljenje preživljanca, da sin po njegovi smrti postane lastnik vseh njegovih nepremičnin in premičnin, vključno z osebnim avtomobilom in da prejme tudi vso gotovino in denarne prihranke na bančnih računih.
Vse posle tožnice je, dokler sta bila zakonita zastopnica tožnice in toženec še v zakonski zvezi, vodil toženec, zakonita zastopnica pa se s pravnimi in finančnimi zadevami svoje družbe ni ukvarjala. Sodišče je zavrnilo ugovore toženca, da je bil predmet sporne pogodbe zgolj odkup "adaptacije" ordinacije, in na podlagi dejanskega ozadja zadeve in odnosov med pogodbenima strankama v času pred sklenitvijo pogodbe, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da je toženec s prejemom s strani tožnice najetega kredita prejel plačilo za prepis lastništva ordinacije v skladu z dogovorom med njim in zakonito zastopnico tožnice.
Strankina pravica do izvedbe dokazov ni absolutna. Sodišče izvede le tiste dokaze, ki so predlagani za dokazovanje odločilnih dejstev. Ponujene dokaze lahko zavrne, če so prepozni, nedopustni, nepotrebni, nerelevantni ali očitno neprimerni, pri čemer mora odločitev o tem ustrezno obrazložiti.
Po 92. členu OZ je sodišče sicer dolžno na ničnost paziti po uradni dolžnosti, vendar pa ta določba ne predstavlja nobene izjeme od razpravnega načela. Pomeni le to, da mora sodišče ničnost upoštevati, četudi se zainteresirana stranka nanjo sploh ne sklicuje, a le če razpolaga z dejstvi, ki tvorijo podlago za izrek ničnostne sankcije.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00030560
KZ-1 člen 47, 47/5. ZKP člen 129a, 129a/6.
denarna kazen - rok za plačilo denarne kazni - obročno plačevanje denarne kazni - zamuda s plačilom - izvršitev denarne kazni
Če je storilec v zamudi s plačilom posameznega obroka denarne kazni, lahko po določbi petega odstavka 47. člena KZ-1 sodišče s sklepom odredi takojšnje plačilo le-te v roku, ki ne sme biti daljši od treh mesecev.
ZPP člen 81, 81/5, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1.
singularno pravno nasledstvo - prekinitev postopka - prenehanje pravne osebe zaradi stečaja - prenos terjatve v stečajnem postopku
Sodna praksa Vrhovnega sodišča RS je že zavzela stališče, da prvi odstavek 208. člena ZPP omogoča nadaljevanje pravdnega postopka s posamičnim (singularnim) pravnim naslednikom, če je le-ta položaj pridobil zaradi prenehanja oziroma v postopku prenehanja pravne osebe.
Da je bila terjatev, uveljavljana v tem postopku, prenesena na družbo I. d.o.o. v stečajnem postopku zoper prvotožečo stranko, je bilo prvostopenjsko sodišče obveščeno z dopisom te družbe z dne 20. 12. 2016, izrecno pa to dejstvo priznava tudi tožena stranka v izjavi z dne 2. 2. 2017. Upoštevaje dejstvo, da je bilo v tem postopku sodišče seznanjeno o prenosu uveljavljane terjatve na pritožnika, je sodišče zmotno uporabilo peti odstavek 81. člena ZPP, ker postopka ni prekinilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 205. člena ZPP, na kar pravilno opozarja pritožnik.
Izračuni Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o mesečnih stroških za enega otroka izkazujejo le okvirne vrednosti, ne morejo pa imeti take teže, kot jo jim želi podeliti toženec. Sodišče mora preživnino določiti glede na okoliščine konkretnega primera. Pri tem mora uporabiti vrednotni pristop z upoštevanjem otrokovih potreb ter preživninskih zmožnosti matere in očeta.
Zaradi toženčeve smrti pravni interes za obravnavanje pritožbe v delu, ki se nanaša na zaupanje otrok v varstvo in vzgojo, ureditev stikov in preživnino po toženčevi smrti ni več izkazan. Gre za vprašanje osebnih, neprenosljivih obveznosti, ki zaradi toženčeve smrti ne morejo (več) biti predmet obravnavanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00015377
OZ člen 149, 150, 153, 153/1, 153/2, 153/3, 179. ZPP člen 13, 14. ZVCP-1 člen 2.
objektivna odškodninska odgovornost - oprostitev objektivne odgovornosti - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - načelo zaupanja v cestnem prometu - poškodbe okolčja in stegnenice - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - skaženost - duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti - rentni zahtevek - normalen tek stvari - predhodno vprašanje
Pravilna je ugotovitev sodišča, da je k nastanku nezgode bistveno (80 %) prispeval tožnik s svojim protipravnim ravnanjem. Kljub temu da je bila zavarovanka toženke dolžna pričakovati, da vsi udeleženci cestnega prometa ne ravnajo skladno s predpisi o varnosti cestnega prometa, neupoštevanja temeljnega pravila o vožnji po desni strani ni mogla pričakovati. Pri vožnji čez križišče je druge udeležence prometa lahko pričakovala, ne pa njihove vožnje in prečkanja križišča iz nasprotne strani. Tožnik je namreč kršil temeljno cestnoprometno pravilo o vožnji po desni strani ceste. Poleg tega je bil oblečen v temna oblačila in v nočnem času na kolesu ni uporabljal luči. Dodatno je v križišče pripeljal s hitrostjo 16 km/uro (kar je bilo sicer v okviru predpisane omejitve), a je "šel direkt na cesto", ne da bi se prepričal, ali lahko križišče varno prepelje in brez takšne prilagoditve hitrosti, da bi lahko v križišču pred pričakovano oviro varno ustavil.
Ker je sodišče v dokaznem postopku ugotovilo, da tožnik od 9. 9. 2011 ne bi mogel delati v bistvenem zaradi drugih vzrokov in ne zaradi vzrokov, ki so posledica škodnega dogodka, rento pa vtožuje od 1. 3. 2013 dalje, je pravilno zaključilo, da tožnik ni dokazal, da bi ob normalnem teku stvari še naprej delal, če ne bi bilo škodnega dogodka.
nepremoženjska škoda - skrb staršev za otroke - pravice in dolžnosti staršev - vrsta škode - oblike nepremoženjske škode - pravica do osebnega dostojanstva - zanemarjanje mladoletne osebe ali surovo ravnanje - zavrnitev dokazov - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - načelo kontradiktornosti
Oškodovanec lahko uspešno uveljavlja le katero od v zakonu opredeljenih vrst nepremoženjske škode (pravno priznana nepremoženjska škoda). Zahtevek mora biti prilagojen 179. členu ali 181. členu OZ. To pomeni, da mora svoje prikrajšanje in z njim povzročeno psihično neravnovesje uvrstiti v eno izmed posameznih vrst škode.
Staršem je naložena obveznost, da otrokom omogočijo pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje. Kršitev osnovnih otrokovih pravic predstavlja kršitev otrokovega dostojanstva, ene izmed oblik osebne integritete, ki se je ne da vzpostaviti v prejšnje stanje. Primerno je, da se ravno na osnovi tega materialnega določila odmeri enotna odškodnina, saj so praktično vse posledice vezane na osebnost tožnikov. Razen tega je razmejevanje in ločeno ocenjevanje posameznih oblik nepremoženjske škode – zaradi prepletenosti in pogojenosti negativnih posledic – težavno.
ZIZ člen 46, 46/1, 52, 52/2, 53, 53/2, 239, 243. ZZK-1 člen 2, 2/2, 5, 40, 40/1, 40/1-7, 86.
zavarovanje terjatve z zastavno pravico - trditveno in dokazno breme dolžnika - dopustnost vpisa v zemljiško knjigo
V postopku zavarovanja denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini upnik že razpolaga z izvršilnim naslovom (243. člen ZIZ). Kvalificirana listina o obstoju njegove terjatve mu daje napram dolžniku boljši procesni položaj. Dolžnik je zato tisti, ki mora v obrazloženem ugovoru navesti vsa pravno pomembna dejstva, ki imajo lahko za posledico obsoletnost odločbe, ki pomeni izvršilni naslov. Prav tako mora dolžnik za svoje trditve predložiti močne in zanesljive dokaze, da je terjatev, ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu, prenehala. Trditveno in dokazno breme o prenehanju terjatve je na dolžniku in ne na upniku, kot to zmotno meni pritožba.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - psihiatrično zdravljenje - depresivne motnje - zmanjšanje življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Razvoj anksiozno depresivne motnje je bil pravilno upoštevan v okviru odmere odškodnine iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem. Ko ne gre za trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, temveč za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, se odškodnina zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ki je bilo ugotovljeno pri tožnici, odmeri v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.
nepravdni postopek - dokazovanje z izvedencem - izvedensko mnenje - ogled - ogled izvedenca - prisotnost strank pri ogledu z izvedencem - kršitev pravice do kontradiktornosti - kršitev pravice do izjave - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov
Udeleženci nepravdnega postopka imajo ne le pravico predlagati dokaze, marveč tudi sodelovati pri izvajanju dokazov. Če udeležencu ni omogočeno sodelovanje pri izvedbi dokazov, mu je lahko kršena pravica do kontradiktornosti postopka in s tem pravica do izjave, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. Pri izvedbi dokaza z izvedencem to pomeni, da imajo udeleženci pravico zahtevati, da izvedenec dopolni izvedensko mnenje in da se ga zasliši na naroku. Pri posameznih dejanjih izvedenca pa navzočnost udeležencev ni vedno dopustna ali pa ni potrebna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LASTNINJENJE - LOKALNA SAMOUPRAVA - STVARNO PRAVO
VSK00031564
ZLS člen 51, 51b, 51c.. ZGJS člen 68, 76, 76/1, 76/3.. PZ člen 44.. ZL člen 5.. ZGD-1 člen 623, 623/4.. ZPP člen 7, 191, 286.
koprsko pristanišče - lastninjenje družbene lastnine - lastninjenje po ZGJS - lastninjenje gospodarske infrastrukture - dejanska raba nepremičnin - ustanovitev nove občine - ustanovitev občine z odločbo Ustavnega sodišča - pasivna stvarna legitimacija - skupno premoženje občin - enotno in nujno sosporništvo - odtujitev stvari med pravdo - univerzalno pravno nasledstvo - oddelitev družbe
V obravnavani zadevi gre za specifično procesno situacijo, do katere je prišlo z nastankom novega subjekta na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju: ZLS), kar je imelo na podlagi 51.b člena ZLS za posledico nastanek skupnega premoženja tožene stranke občine kot subjekta, katerega identiteta se ni spremenila, in novo nastale Občine A..