ZPP člen 181, 181/2. ZSReg člen 41, 41/1, 41/2. ZGD-1 člen 505.
tožba na ugotovitev ničnosti - tožba na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - pravni interes - delitev poslovnega deleža
Družbenik ima pravni interes, da se preveri zakonitost postopanja in veljavnost prodaje lastnega poslovnega deleža v kontradiktornem sodnem postopku, sicer je izvotljena njegova pravica do pravnega varstva.
razmerja med starši in otroki - začasna odredba - regulacijska začasna odredba - otrokova korist - spremenjene okoliščine - preživnina - znižanje preživnine - pridobitne zmožnosti zavezanca
Izdaja regulacijske odločbe oziroma ureditvene začasne odredbe je omejena na izjemne situacije, ko je zaradi varstva otroka potrebno nujno ukrepanje, da se prepreči nesorazmerno težko popravljiva škoda ali nasilje. Regulacijsko odredbo je mogoče izdati le v primerih, če bi brez njene izdaje med postopkom prišlo do ravnanja, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Vendar pa je treba k regulacijskim odredbam pristopati restriktivno. Toženec posebnih okoliščin ali razlogov, ki bi narekovali takojšnje ukrepanje, v konkretnem primeru ni izkazal.
Toženec spremenjenih okoliščin glede pridobitnih zmožnosti ni izkazal, zato ni razlogov za spremembo preživnine, določene v začasni odredbi.
ZIZ člen 56. ZNISESČP člen 7, 7/1, 13, 13/4, 13/4-1, 13/4-2, 20, 20/1, 20/3.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovor po izteku roka - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - neizplačane devizne vloge - prekinitev postopka - verifikacija stare devizne vloge - informativni izračun - predlog za nadaljevanje postopka - rok - domneva umika predloga - retroaktivnost
Tretji odstavek 20. člena ZNISESČP določa, da če upravičenec v roku 60 dni od pravnomočnosti odločbe o zahtevi za verifikacijo ne predlaga nadaljevanja sodnega postopka, prekinjenega na podlagi prvega odstavka tega člena, se šteje, da je umaknil tožbo ali pravno sredstvo. Pravni pouk o tem je zapisan v sklepu o prekinitvi postopka. V predmetni zadevi je informativni izračun neizplačane stare devizne vloge postal pravnomočen in kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, upnica kljub izrecnemu pravnemu pouku v sklepu o prekinitvi postopka v zakonsko določenem roku nadaljevanja prekinjenega izvršilnega postopka ni predlagala, zato je šteti, da je predlog za izvršbo umaknila.
Z enotnim verifikacijskim postopkom je zakonodajalec poskrbel za enako obravnavo vseh varčevalcev, zlasti pa upnikom (sploh) zagotovil možnost poplačila obveznosti od nekoga, ki ni stranka izvršilnega naslova. S tem torej ni prišlo do nobenega posega v pridobljene pravice oz. samo terjatev, ki jo imajo upniki na podlagi izvršilnih naslovov, temveč je bil urejen le verifikacijski postopek, v katerem lahko upniki hitreje, predvsem pa učinkovito pridejo do poplačila svoje terjatve, kar je končno njim v korist, tega postopka pa se je nenazadnje uspešno poslužila tudi upnica iz predmetne izvršilne zadeve.
začasna odredba - čas, za katerega se izdaja začasna odredba - potek časa, za katerega je bila začasna odredba izdana - prenehanje začasne odredbe - ustavitev postopka zavarovanja - razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj - predlog stranke
Za izdajo sklepa o ustavitvi postopka zavarovanja in razveljavitvi opravljenih dejanj zavarovanja zaradi poteka časa veljavnosti začasne odredbe ni potreben predlog stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00015628
ZNP člen 9, 10, 20, 20/1, 20/4, 118. ZPP člen 363, 363/2.
solastnina - udeležba v postopku - delitev solastne stvari - prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - spor o velikosti deležev in predmetu delitve - pravni interes - nedovoljena pritožba - zavrženje nedovoljene pritožbe
Ker v konkretnem primeru med udeleženci ni spora niti o predmetu delitve niti o velikosti njihovih deležev, za prekinitev postopka do pravnomočno končanega pravdnega postopka, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, ni bilo razlogov. Ker pa bi utegnil biti s sodno odločbo, izdano v obravnavanem postopku, prizadet pravni interes A. A., ji je sodišče prve stopnje dovolilo udeležbo.
preslepitveni namen - obljuba dana drugemu - kaznivo dejanje poslovne goljufije
Izvedeni dokazni postopek namreč tudi po oceni pritožbenega sodišča ni potrdil preslepitvenega namena obdolženca do oškodovanca, saj ni dokazano, da je obdolženi vedel, da kljub danim obljubam, do izpolnitve obveznosti ne bo prišlo, ampak je utemeljeno pričakoval, da bo lahko svoj dolg do dobavitelja električne energije poplačal z najetim kreditom.
URS člen 125. ZASP člen 130, 130/1, 146, 146/1, 146/1-6, 153, 153/1, 157, 157/7, 168, 168/1, 168/2, 168/3. Skupni sporazum za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena (2012) člen 4, 4/2, 5, 6, 6/2, 11. OZ člen 131. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 13. ZPreZP-1 člen 3, 3/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20-1.
pravice proizvajalcev fonogramov - javno priobčevanje fonogramov - nadomestilo za javno priobčevanje fonogramov - prireditev - višina nadomestila - veljavnost sporazuma - exceptio illegalis - nadomestilo ddv - stroški terenske kontrole - stroški pravdnega postopka - pristop na poravnalni narok
Proizvajalec fonogramov je upravičen do nadomestila, če se za komercialne namene fonogram ali njegov posnetek uporabi za javno priobčitev (prvi odstavek 130. člena ZASP). Kdor nadomestila ne plača, krši pravico proizvajalca fonogramov, ki obstaja že na temelju zakona, in mora zaradi takšnega ravnanja plačati odškodnino.
Prikrajšanje, ki ga utrpi proizvajalec fonogramov zaradi opustitve prostovoljnega plačila nadomestila je enako, če priobčevalec sodeluje pri plačevanju nadomestila in sklene pogodbo, ali pa ne. Proizvajalec fonogramov je pač prikrajšan za nadomestilo, do katerega je upravičen. Uporabi se tarifa iz skupnega sporazuma, če takšen sporazum obstaja.
Pri oblikovanju vsebine skupnega sporazuma sta obe stranki (tožeča stranka ter združenje uporabnikov) vezani na prisilne določbe zakonov, tudi ZASP. Pogodbeni stranki se lahko dogovorita za primerno in glede na okoliščine opravičljivo zvišanje ali znižanje tarife, dajanje popustov ni samo po sebi nedopustno.
Tudi če bi bilo res, da bi policisti za obdolžencem pred njegovo hišo pripeljali 5 oziroma 10 minut zatem, ko je pripeljal sam, bi imel obdolženec kljub temu še vedno status voznika v cestnem prometu, saj le tega ne izgubi tisti trenutek, ko vozilo ustavi, ugasne in izstopi iz njega, temveč ga obdrži razumen časovni interval po zaključku vožnje, saj bi v nasprotnem primeru policisti ne mogli izvajati svojih pooblastil, na primer v zvezi s preizkusom alkoholiziranosti tistih voznikov v cestnem prometu, ki bi bili dovolj hitri pri ustavitvi vozila, njegovi ugasnitvi in izstopu iz njega, predvsem pa bi bili nagrajeni tisti, ki bi s kraja na primer prometne nesreče pobegnili in tisti, ki na ustrezne znake policistov vozila ne bi ustavili, temveč bi odpeljali domov ter iz vozila "pravočasno" izstopili.
Na podlagi obdolženčevega zagovora je nedvomno, da mu je bila odredba o opravi preizkusa alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom dana in da jo je razumel, vendar se je kljub temu zaradi prej navedenih razlogov odločil, da po njej ne bo ravnal ter je odšel v hišo, kar s konkludentnim dejanjem pomeni odklonitev oprave preizkusa alkoholiziranosti oziroma neravnanje po navedeni odredbi policistov. V teh dejanskih okoliščinah je povem irelevantno, ali bi policista obdolženca pred njegovim odhodom v hišo uspela poučiti o vseh posledicah takšnega njegovega nezakonitega ravnanja, saj je jasno, da odrejeni preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom narekuje in zahteva obdolženčevo prisotnost pri takšnem preizkusu, v kolikor pa se je obdolženec samovoljno odločil drugače in s tem storil prekršek, v teh okoliščinah ne more uspešno uveljavljati, da ni bil seznanjen s takšnim ali drugačnim pravnim poukom o posledicah svojega ravnanja, če je bil prav on tista oseba, ki je zapustila mesto odredbe in nameravanega preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016086
OZ člen 131.
prometna nesreča motornih vozil - nalet motornih vozil - trčenje v stoječe vozilo - odškodninska odgovornost zaradi opustitve vzdrževanja - vzdrževanje avtocest - vzdrževanje cestišča - odgovornost vzdrževalca avtoceste - vremenske razmere - snežne razmere - sneg - spolzko cestišče - prilagoditev hitrosti in načina vožnje - točka optimalne vidljivosti - prevzem tveganja s strani oškodovanca - izvedenec avtomobilske stroke
Sodišče prve stopnje je opozorilo le na dejstvo, da se je tožnik sam odločil za vožnjo v težkih (neugodnih) razmerah, ki s sabo prinaša tudi večji škodni rizik. Pri tem pa je kot ključno izpostavilo, da je imel kljub takšnim razmeram za vožnjo „škarje in platno“ v svojih rokah in da bi lahko z bolj skrbnim postopanjem (razumno vožnjo) preprečil svoj nalet (trčenje) v pred njim stoječe vozilo.
delni odvzem poslovne sposobnosti - opravljanje procesnih dejanj - nedovoljena vloga - neodpravljiva pomanjkljivost - odobritev procesnih dejanj pravdno nesposobne stranke s strani njenega skrbnika - neobstoječe pravno sredstvo
Ker je bila tožencu pred vložitvijo vloge odvzeta sposobnost opravljanja pravdnih dejanj, je bila ta zato nedovoljena, pri čemer gre za neodpravljivo pomanjkljivost te vloge. Ker toženec ne more sam opravljati procesnih dejanj, so takšna njegova dejanja neobstoječa oziroma nična.
Skrbnikova odobritev neobstoječega procesnega dejanja njegovega varovanca ni mogoča.
Vse posle tožnice je, dokler sta bila zakonita zastopnica tožnice in toženec še v zakonski zvezi, vodil toženec, zakonita zastopnica pa se s pravnimi in finančnimi zadevami svoje družbe ni ukvarjala. Sodišče je zavrnilo ugovore toženca, da je bil predmet sporne pogodbe zgolj odkup "adaptacije" ordinacije, in na podlagi dejanskega ozadja zadeve in odnosov med pogodbenima strankama v času pred sklenitvijo pogodbe, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da je toženec s prejemom s strani tožnice najetega kredita prejel plačilo za prepis lastništva ordinacije v skladu z dogovorom med njim in zakonito zastopnico tožnice.
Strankina pravica do izvedbe dokazov ni absolutna. Sodišče izvede le tiste dokaze, ki so predlagani za dokazovanje odločilnih dejstev. Ponujene dokaze lahko zavrne, če so prepozni, nedopustni, nepotrebni, nerelevantni ali očitno neprimerni, pri čemer mora odločitev o tem ustrezno obrazložiti.
Po 92. členu OZ je sodišče sicer dolžno na ničnost paziti po uradni dolžnosti, vendar pa ta določba ne predstavlja nobene izjeme od razpravnega načela. Pomeni le to, da mora sodišče ničnost upoštevati, četudi se zainteresirana stranka nanjo sploh ne sklicuje, a le če razpolaga z dejstvi, ki tvorijo podlago za izrek ničnostne sankcije.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00030560
KZ-1 člen 47, 47/5. ZKP člen 129a, 129a/6.
denarna kazen - rok za plačilo denarne kazni - obročno plačevanje denarne kazni - zamuda s plačilom - izvršitev denarne kazni
Če je storilec v zamudi s plačilom posameznega obroka denarne kazni, lahko po določbi petega odstavka 47. člena KZ-1 sodišče s sklepom odredi takojšnje plačilo le-te v roku, ki ne sme biti daljši od treh mesecev.
Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti, ali ima oseba, ki je prevzela pregon, lastnost oškodovanca v smislu šeste alineje 144. člena ZKP. Oškodovanec namreč ni vedno tisti, ki poda kazensko ovadbo ali uveljavlja premoženjsko pravni zahtevek. V konkretnem primeru bi lahko kazenski pregon na podlagi zavržene kazenske ovadbe nadaljeval dolžnik iz izvršilnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019246
ZPP člen 366a, 435, 435/1, 435/2. ZIZ člen 61, 61/2.
plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - obrazložen ugovor - obrazloženost ugovora - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - mandatna pogodba - odvetniške storitve - račun za opravljene storitve
V ugovoru zoper sklep o plačilnem nalogu so (tako kot v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine) pravno pomembna tista dejstva, ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična (drugi odstavek 435. člena ZPP in drugi odstavek 61. člena ZIZ). Za odločitev v obravnavanem primeru so odločilna dejstva, da sta toženca tožniku podelila mandat za opravo odvetniških storitev ter da je tožnik vsa dela v izstavljenih računih opravil oziroma, da je poverjeno delo opravil pošteno, kar pomeni, da je tožnik tožencema utemeljeno izdal vtoževane račune oziroma posledično, da to dejstvo ne more imeti za posledico zavrnitve tožbenega zahtevka (ampak celo nasprotno).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00015356
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 17, 17/1, 258. ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/3, 28.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - gospodarska družba - finančno poslovanje - plačilna sposobnost - obveznost poslovodstva - temeljne obveznosti poslovodstva - insolventnost - direktni naklep - preslepitveni namen - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - dokazna prekluzija - načelo materialne resnice - relevantnost predlaganih dokazov - izvedenstvo - razlogi za postavitev novega izvedenca - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem
Obveznost prizadevanja članov poslovodstva, da je družba vedno kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna po 28. členu ZFPPIPP, velja v notranjem razmerju do interesov družbe oziroma družbenikov, ne pa do poslovnih partnerjev, s katerimi družba sodeluje, zato za presojo obtoženčevega preslepitvenega namena sklicevanje na 28. člen ZFPPIPP ni utemeljeno.
ZDR-1 člen 31, 31/1, 31/1-5, 54, 56, 118, 134, 200, 200/3.. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodno varstvo - predhodno varstvo pri delodajalcu - zakonske zamudne obresti
Predhodno varstvo pravic pri delodajalcu je pogoj za sodno varstvo tudi v primeru zahtevka za transformacijo delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas le v primeru, če delavec varstvo zahteva med trajanjem delovnega razmerja za določen čas, ne pa tudi po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Med obveznimi sestavinami pogodbe o zaposlitvi je v 5. alineji prvega odstavka 31. člena ZDR-1 navedeno, da mora biti v pogodbi določen tudi čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi in razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Ta določba je bila, če jo primerjamo z vsebinsko podobno določbo 29. člena prej veljavnega ZDR, dopolnjena prav z določbo o razlogu za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas kot obvezni sestavini pogodbe o zaposlitvi (ki je 29. člen ZDR iz l. 2002 ni vseboval). Pogodba o zaposlitvi za določen čas, v kateri ta razlog ni naveden, je že zaradi te bistvene pomanjkljivosti nezakonita.
Nadomestila plače, ki jih delavec zahteva v okviru reparacijskega zahtevka (za čas nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo), enako kot mesečna plača (za javne uslužbence), dospejo v plačilo 6. dne v mesecu za plačo preteklega meseca, za delavce pa velja določba drugega odstavka 134. člena ZDR‑1 (plača se izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00015462
OZ člen 182, 352, 352/1, 352/2. ZPP člen 8, 243, 254, 254/2.
povrnitev nepremoženjske škode - nova škoda in dodatna odškodnina - poslabšanje zdravstvenega stanja - bodoča škoda - pravica do odškodnine - normalen tek stvari - predvidljivost nastanka škode - predvidljiva škoda - zastaranje odškodninske terjatve - čas nastanka škode - subjektivni zastaralni rok - objektivni zastaralni rok - sodni izvedenec - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju - postavitev drugega izvedenca - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Posledice tožnika, ki se nanašajo na dolgoletno zdravljenje kroničnega osteomielitisa desne goleni, predstavljajo bodočo škodo in ne povsem nove škode. Tudi pri bodoči škodi oškodovancu pripada pravica zahtevati odškodnino, če gre za takšno poslabšanje zdravstvenega stanja, ki po normalnem teku stvari ni bilo predvidljivo oziroma do kakršnega po normalnem teku stvari ne bi smelo priti. Dokazno breme, da gre za takšno škodo, je na tožniku.
Sodišče je predvidljivost nadaljnjega večletnega zdravljenja tožnika za posledicami kroničnega osteomielitisa ugotavljalo z izvedencema medicinske stroke.
Napačno je pritožbeno stališče, da je objektivni zastaralni rok začel teči šele po popolnem zaključku zdravljenja, torej v letu 2011. To bi pomenilo, da bi zastaranje lahko začelo teči vedno le za prestano škodo, nikoli pa za predvidljivo bodočo škodo. Zastaralni rok začne po ustaljeni sodni praksi teči takrat, ko se je oškodovančevo stanje stabiliziralo, čeprav še niso bili izvedeni vsi posamični ukrepi, pri čemer mora glede bodoče škode oškodovanec tožbeni zahtevek vložiti, ko razpolaga z bistvenimi podatki za njeno uveljavitev. Objektivni zastaralni rok, ki se navezuje na čas nastanka škode, teče neodvisno od subjektivnega zastaralnega roka in tožnik s tožbenim zahtevkom lahko uspe le, če ni pretekel nobeden od njiju.
potrdilo o izvršljivosti - potrdilo o pravnomočnosti - neutemeljeno izdano potrdilo o izvršljivosti - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - pravno sredstvo - pravni interes - stranka postopka
Jasno je, da lahko razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe predlaga samo stranka postopka, v katerem je bila izdana odločba. Predlagatelja v tej pravdi nista bila udeležena, zato nista upravičena predlagati razveljavitve spornega potrdila. Neutemeljen je tudi njun pritožbeni očitek, da bi sodišče potrdilo moralo razveljaviti po uradni dolžnosti. Sodišče po drugem odstavku 42. člena ZIZ sicer lahko samo razveljavi takšno potrdilo. Če presodi, da za to ni pogojev, pa takšne presoje ni mogoče izpodbijati, ampak lahko tisti, ki meni, da je potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe neutemeljeno, ob pogoju, da odločba posega v njegov pravni položaj, sam predlaga razveljavitev potrdila.