Z izbrisno tožbo je zakonodajalec aktivno legitimacijo za vložitev izbrisne tožbe priznal zgolj tistim osebam, ki imajo na nepremičnini stvarno ali obligacijsko pravico (glej prvi odstavek 243. člena ZZK-1), pri čemer pri obligacijskih pravicah gre za obligacijske pravice v zvezi z nepremičnino (predkupna pravica, večkratno razpolaganje z nepremičninami in podobno).
nepopolna tožba - zavrženje tožbe - naslov stranke - napačen naslov - poziv za popravo tožbe - poprava tožbe
Ker tožnica ni popravila tožbe v danem roku, je sodišče prve stopnje na podlagi 108. člena ZPP pravilno zavrglo tožbo zoper tretjo toženko, saj je bila tožba v tem delu nepopolna oziroma je tožnica ni popravila z navedbo pravega naslova tretje toženke.
Pritrditi je pritožbi, da je obramba za ugotavljanje obdolženkine prištevnosti po nesreči dokazni predlog za postavitev izvedenca nevropsihiatrične stroke utemeljevala s potrebno stopnjo verjetnosti, ki jo je gradila prevdsem na izpovedih tam naključno prisotnih prič Z. K., ki je (zapisnik na list. št. 70) izpovedal, da je bila obdolženka v glavo ″bela″ in neodzivna, prepričan pa je bil tudi, da naj ne bi bila alkoholizirana, medtem ko je G. D. obdolženkino stanje opisal na način, kot da je bila šokirana. Po drugi strani pa je dokazni postopek pokazal, da poslujoča policista K. in M. nista povsem obvladala obdolženkinega početja na kraju samem, zaradi česar je na kraj bila poklicana druga policijska patrulja, v kateri je bil tudi T. S. (zapisnik na list. št. 55), ki pa je opravil celo vklenitev obdolženke, ki naj bi na kraju samem vpila, jokala, vlekla policiste za uniformo, celo naj bi blodila in izgledala naj bi, kot da ni tam, normalno pa je bilo z njo mogoče kontaktirati le tu in tam. Izpovedi slednje priče, čeprav je bila zaslišana, pa prvo sodišče, ko je presojalo utemeljitev tega dokaznega predloga, ni ocenjevalo, čeprav sta o obdolženkini neodzivnosti podobno izpovedovala tudi priči K. in D..
Sodišče lahko postopek, ki je bil prekinjen zaradi rešitve predhodnega vprašanja, nadaljuje še preden je bilo vprašanje pravnomočno rešeno na matičnem področju, če spozna, da ni več razloga, da bi čakalo na konec postopka. V vsakem primeru pa lahko svojo odločitev o tem, da bo čakalo na rešitev predhodnega vprašanja, sodišče naknadno spremeni, če nastopijo nove okoliščine ali celo, če situacijo drugače oceni.
ZS člen 83, 83/2, 83/2-8. ZPP člen 108. ZFPPIPP člen 5, 5/2, 5/2-2.
sodne počitnice - nujne zadeve - stečajni postopek - postopek osebnega stečaja - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami
Obravnavana zadeva je stečajna zadeva. Postopek osebnega stečaja sodi med stečajne postopke, torej med „zadeve stečaja“. Za nujne postopke oziroma zadeve procesni roki tečejo tudi v času sodnih počitnic.
sprožilni element - vzročna zveza med dogodkom in okvaro - poškodba rame
Zaradi zgoraj poudarjenih ključnih navedb v prvostopenjskem postopku pridobljenih izvedenskih mnenjih tudi po prepričanju pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče utemeljeno zaključuje, da je bil obravnavani škodni dogodek sprožilni element nastanka poškodbe desnega ramena tožnika, zato so tožnikove težave z desnim ramenom vzročno povezane s predmetnim škodnim dogodkom. Tudi pritožbeno sodišče se namreč strinja z zaključkom prvostopenjskega sodišča, da glede na to, da pred predmetno nesrečo tožnik težav z desnim ramenom ni imel, in ker so se težave pojavile v času, ko je bil v bolniškem staležu in dela ni opravljal, kot sprožilnega elementa ni mogoče šteti ponavljajočega se dvigovanja težkih bremen, povezanega s tožnikovo zaposlitvijo.
V sodni poravnavi doseženi dogovor o stroškovnih posledicah spora ne more dati tudi podlage za presojanje končnega uspeha strank. Odmera in priznanje potrebnih stroškov postopka po merilu uspeha se kot dopolnilni kriterij uporablja (le) takrat, kadar pravdni stranki v sodni poravnavi odmero pravdnih stroškov prepustita sodišču. Sodna poravnava sklenjena v tem postopku pa takšnega dogovora ne vsebuje, zato posledično ni pomembno, v kakšnem obsegu je tožeči stranki uspelo uveljaviti njene zahtevke, ki so bili predmet obravnavanja.
Stranki sta se dogovorili, da vsaka krije svoje stroške postopka, torej sta se sporazumeli, da obveznosti iz naslova povrnitve stroškov postopka druga do druge nimata. Sodna taksa spada med stroške postopka in bi jo bila ob vložitvi tožbe dolžna kriti tožeča stranka. Slednja je oproščena plačila takse na podlagi zakona, zato bi jo morala plačati tožena stranka, a le ob zaključku, da je tožeča stranka v postopku tudi uspela. Ker zaradi narave sodne poravnave njenega uspeha ni mogoče ovrednotiti, po presoji pritožbenega sodišča v določbah ZST-1 ni podlage, po kateri bi se lahko plačilo sodne takse prevalilo na toženo stranko.
začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - stiki med očetom in otrokom - odločanje o stikih brez izvedeniškega mnenja - sprememba odločitve o stikih - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - omejitev pravice do stikov - začasen odvzem pravice do stikov - odvzem pravice do osebnih stikov - varstvo otrokovih koristi - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Popolna prepoved stikov z začasno odredbo pred dokončno odločitvijo o stikih za katero bo nedvomno potrebna pridobitev izvedenskega mnenja (za katerega je s strani očeta že založen predujem) je mogoče le, če sodišče ugotovi, da stiki predstavljajo tako psihično in fizično obremenitev, da je zaradi varstva otrokovih koristi treba osebne stike v celoti prepovedati.
začetek postopka osebnega stečaja - terjatev - višina terjatve - trajnejša nelikvidnost - zamuda dolžnika - materialnopravni pogoji za začetek postopka osebnega stečaja
Dolžnikova obveznost iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa je sestavljena iz glavnice in obresti. Četudi bi ostala sporna višina terjatve v obrestnem delu, to na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje (začetek postopka osebnega stečaja) ni vplivalo. Natančna višina terjatve bo ugotovljena v fazi preizkusa terjatve.
posojilna pogodba - navidezna (simulirana) pogodba - fiktivna pogodba - konkludentna izjava volje - venire contra factum proprium - dodatno zavarovanje - zakoniti zastopnik - solidarni porok
Tožeča stranka je v postopku ves čas trdila, da je Posojilna pogodba resnična. S tem pa je očitno soglašala tudi tožena stranka, saj je večkrat izrecno pisno potrdila obstoj dolgovane obveznosti po Posojilni pogodbi, sklenila pet aneksov k tej pogodbi (s katerim se je podaljševala ročnost vračila kredita in zvišala obrestna mera) in v zvezi s to pogodbo tožeči stranki zagotovila več vrst zavarovanj (menice, osebno poroštvo, zastava delnic). Iz opisanega pa je mogoče nedvoumno sklepati, da je tudi tožena stranka štela Posojilno pogodbo za resnično in veljavno in je njena (zdajšnja) obramba, da je Posojilna pogodba navidezna, v očitnem nasprotju z njenimi predhodnimi ravnanji (venire contra factum proproium).
Sodišče prve stopnje je tožeči stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke. Odločitev je pravilno oprlo na 158. člen Zakona o pravdnem postopku, saj tožeča stranka ni zatrjevala, da je tožbo umaknila zaradi izpolnitve zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LASTNINJENJE - LOKALNA SAMOUPRAVA - STVARNO PRAVO
VSK00031564
ZLS člen 51, 51b, 51c.. ZGJS člen 68, 76, 76/1, 76/3.. PZ člen 44.. ZL člen 5.. ZGD-1 člen 623, 623/4.. ZPP člen 7, 191, 286.
koprsko pristanišče - lastninjenje družbene lastnine - lastninjenje po ZGJS - lastninjenje gospodarske infrastrukture - dejanska raba nepremičnin - ustanovitev nove občine - ustanovitev občine z odločbo Ustavnega sodišča - pasivna stvarna legitimacija - skupno premoženje občin - enotno in nujno sosporništvo - odtujitev stvari med pravdo - univerzalno pravno nasledstvo - oddelitev družbe
V obravnavani zadevi gre za specifično procesno situacijo, do katere je prišlo z nastankom novega subjekta na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju: ZLS), kar je imelo na podlagi 51.b člena ZLS za posledico nastanek skupnega premoženja tožene stranke občine kot subjekta, katerega identiteta se ni spremenila, in novo nastale Občine A..
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - zakonske domneve - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - odtujitev zarubljenih premičnin - pravnoodločilno obdobje ugotavljanja obstoja ovire - vrednost premičnin - pravica do zasebne lastnine
Določba četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP vsebuje le domneve, kdaj se šteje, da je prišlo do zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Gre za domneve, ki upniku olajšujejo dokazovanje obstoja te zlorabe in s tem obstoja ovire za odpust obveznosti. Vendar pa v tem določilu niso zajeta vsa dejanja, ki po svoji vsebini predstavljajo zlorabo pravice do odpusta obveznosti.
Bistvo je torej, da je dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ravnal vestno in pošteno, sicer odpust obveznosti ni dovoljen. Višje sodišče se strinja tako z upnikom kot z izpodbijanim sklepom, da dolžnik, ki je odtujil zarubljene premičnine med prvo in drugo dražbo v izvršilnem postopku, ni ravnal vestno, sploh pa ni ravnal pošteno. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da vrednost odtujenih premičnin pri tem ni pomembna. Že samo dejstvo odtujitve zadostuje za obstoj ovire.
Nasproti dolžničini zakonski pravici do odpusta obveznosti stoji upnikova ustavna pravica do zasebne lastnine, katere del je tudi pravica do poplačila terjatev. Zakon je določil stroge pogoje, kdaj je odpust obveznosti dovoljen, vsaka kršitev pa zaradi pomembnosti upnikovih pravic že predstavlja oviro za odpust obveznosti.
ZPP člen 282, 282/5, 286a, 286a/5, 298, 298/2, 301.
prvi narok za glavno obravnavo - preložitev naroka - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov
Glavna obravnava se (praviloma) izvede na enem naroku. V kolikor gre za kompleksnejšo zadevo ali je potrebno dokazovanje, lahko sodišče sklene, da se narok za glavno obravnavo preloži, kar pa ne pomeni, da se ponovi tudi prvi narok za glavno obravnavo.
Drži pritožbena navedba, da je prvostopenjsko sodišče toženi stranki vlogo tožeče stranke, v kateri je posredovala svoje stališče glede izvedenskega mnenja, vročilo v izjavo brez (posebnega) opozorila glede prekluzije. Vendar to ne pomeni, da lahko zato tožena stranka mimo določb prvega odstavka 286.a člena ZPP navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze (kar je tožena stranka storila), saj tožena stranka z ničemer ni zatrjevala (še manj dokazovala), da novih dejstev in novih dokazov ni mogla predhodno brez svoje krivde navesti oziroma predložiti.
V primeru, ko stranka ne predlaga izdaje dopolnilnega sklepa, ampak vloži pritožbo zoper zavrnilni del sklepa, čeprav ta ni zajet v izreku izpodbijanega sklepa, nima pravnega interesa za tako pritožbo, saj s slednjo dejansko izpodbija obrazložitev sodbe in ne izrek.
potrdilo o izvršljivosti - potrdilo o pravnomočnosti - neutemeljeno izdano potrdilo o izvršljivosti - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - pravno sredstvo - pravni interes - stranka postopka
Jasno je, da lahko razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe predlaga samo stranka postopka, v katerem je bila izdana odločba. Predlagatelja v tej pravdi nista bila udeležena, zato nista upravičena predlagati razveljavitve spornega potrdila. Neutemeljen je tudi njun pritožbeni očitek, da bi sodišče potrdilo moralo razveljaviti po uradni dolžnosti. Sodišče po drugem odstavku 42. člena ZIZ sicer lahko samo razveljavi takšno potrdilo. Če presodi, da za to ni pogojev, pa takšne presoje ni mogoče izpodbijati, ampak lahko tisti, ki meni, da je potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe neutemeljeno, ob pogoju, da odločba posega v njegov pravni položaj, sam predlaga razveljavitev potrdila.
obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - oprostitev plačila sodne takse - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks - ugovor zoper plačilni nalog - ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse - nedopustna pritožbena novota
Namen določbe četrtega odstavka 15. člena ZST-1 je v tem, da sodno takso po delnem uspehu v pravdi plača zgolj stranka, ki je to takso zmožna plačati brez težav za svoje preživljanje. Vendar pa sodišče takšne presoje ne opravi ob odločanju o ponovnem predlogu stranke za oprostitev plačila sodne takse, temveč mora sodišče prve stopnje že pred izdajo (ob izdaji) plačilnega naloga za plačilo sodne takse ugotoviti obstoj predpostavk za nastanek taksne obveznosti po četrtem odstavku 15. člena ZST-1.
Natančno branje zakonskih določb, na podlagi katerih se obdolženki očita storitev prekrška po 11. točki člena 45 ZNDM-2 pokaže, da je za obstoj tega prekrška dovolj ugotovitev, da se oseba, ki namerava prestopiti državno mejo, izkaže z neveljavno listino za prestop državne meje, neveljavna listina pa je tudi osebna izkaznica, katere veljavnost je preklicana. Po povedanem torej ne drži pritožbeni očitek o tem, da je za obstoj tega prekrška relevantno dejstvo, ali se je obdolženka izkazala z lastno osebno izkaznico, ki je bila neveljavna ali pa z osebno izkaznico, last tretje osebe.
kreditna pogodba - pogodba o kratkoročnem kreditu - pobotni ugovor - ugovor neizpolnjene pogodbene obveznosti - pritožbene novote - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - nezadostne oziroma nepomembne navedbe
Ker pritožnica v zvezi z deponiranimi 140.000,00 EUR ni podala nobene pomembne trditve, se sodišču prve stopnje do te trditve ni bilo treba posebej opredeliti. Smiselno zatrjevana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.
Pritožnica šele v pritožbi navaja, da 140.000,00 EUR več kot zadošča za poplačilo obveznosti iz predmetne kreditne pogodbe (da je plačilo tožeča stranka porabila za poravnavo obveznosti iz druge kreditne pogodbe, sklenjene za projekt A., je tožeča stranka natančno razdelala v odgovoru na pritožbo; pritožnica na to ni več odgovorila). Če je hotela pritožnica s tem ugovarjati izpolnitev obveznosti, je tožeča stranka v odgovoru na pritožbo pravilno opozorila, da te trditve višje sodišče ne sme upoštevati. Pritožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje tega zneska ni zatrjevala v plačilo obveznosti iz predmetne kreditne pogodbe, v pritožbi pa tudi ni navedla razlogov, zakaj tega ni storila pravočasno (prvi odstavek 337. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00016036
ZPP člen 13, 337, 358, 358-5, 394, 394-9, 451, 452, 453, 458, 458/1. ZUP člen 224, 224/1, 224/2, 224/2-3. ZUS-1 člen 32, 32/1, 32/2.
spor majhne vrednosti - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - koncesijska pogodba - javna služba - plačilo storitev - dokončna in izvršljiva odločba v upravnem postopku - upravni spor - predhodno vprašanje - objektivno nova dejstva - očitek protispisnosti - zmotna uporaba materialnega prava
V presojo, ali je odločitev upravnega organa zakonita in pravilna, se sodišče ne sme spuščati. O začasni prepovedi opravljanja javne službe je bilo odločeno že na matičnem področju, in sicer z učinki dokončnosti in izvršljivosti, na kar je pravdno sodišče na podlagi 13. člena ZPP vezano. Vprašanje, kako bo potekal upravni spor, sprožen zoper dokončno upravno odločbo, pa presega določbo 13. člena ZPP.
Sodišče lahko ob izdaji sodbe v sporu majhne vrednosti upošteva le dejstva in dokaze, ki so jih pravdne stranke navedle v vlogah, predvidenih v 451. do 453. členu ZPP (dovoljene vloge).