postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - zakonske domneve - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - odtujitev zarubljenih premičnin - pravnoodločilno obdobje ugotavljanja obstoja ovire - vrednost premičnin - pravica do zasebne lastnine
Določba četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP vsebuje le domneve, kdaj se šteje, da je prišlo do zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Gre za domneve, ki upniku olajšujejo dokazovanje obstoja te zlorabe in s tem obstoja ovire za odpust obveznosti. Vendar pa v tem določilu niso zajeta vsa dejanja, ki po svoji vsebini predstavljajo zlorabo pravice do odpusta obveznosti.
Bistvo je torej, da je dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ravnal vestno in pošteno, sicer odpust obveznosti ni dovoljen. Višje sodišče se strinja tako z upnikom kot z izpodbijanim sklepom, da dolžnik, ki je odtujil zarubljene premičnine med prvo in drugo dražbo v izvršilnem postopku, ni ravnal vestno, sploh pa ni ravnal pošteno. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da vrednost odtujenih premičnin pri tem ni pomembna. Že samo dejstvo odtujitve zadostuje za obstoj ovire.
Nasproti dolžničini zakonski pravici do odpusta obveznosti stoji upnikova ustavna pravica do zasebne lastnine, katere del je tudi pravica do poplačila terjatev. Zakon je določil stroge pogoje, kdaj je odpust obveznosti dovoljen, vsaka kršitev pa zaradi pomembnosti upnikovih pravic že predstavlja oviro za odpust obveznosti.
začetek postopka osebnega stečaja - terjatev - višina terjatve - trajnejša nelikvidnost - zamuda dolžnika - materialnopravni pogoji za začetek postopka osebnega stečaja
Dolžnikova obveznost iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa je sestavljena iz glavnice in obresti. Četudi bi ostala sporna višina terjatve v obrestnem delu, to na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje (začetek postopka osebnega stečaja) ni vplivalo. Natančna višina terjatve bo ugotovljena v fazi preizkusa terjatve.
začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - stiki med očetom in otrokom - odločanje o stikih brez izvedeniškega mnenja - sprememba odločitve o stikih - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - omejitev pravice do stikov - začasen odvzem pravice do stikov - odvzem pravice do osebnih stikov - varstvo otrokovih koristi - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Popolna prepoved stikov z začasno odredbo pred dokončno odločitvijo o stikih za katero bo nedvomno potrebna pridobitev izvedenskega mnenja (za katerega je s strani očeta že založen predujem) je mogoče le, če sodišče ugotovi, da stiki predstavljajo tako psihično in fizično obremenitev, da je zaradi varstva otrokovih koristi treba osebne stike v celoti prepovedati.
ZPP člen 282, 282/5, 286a, 286a/5, 298, 298/2, 301.
prvi narok za glavno obravnavo - preložitev naroka - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov
Glavna obravnava se (praviloma) izvede na enem naroku. V kolikor gre za kompleksnejšo zadevo ali je potrebno dokazovanje, lahko sodišče sklene, da se narok za glavno obravnavo preloži, kar pa ne pomeni, da se ponovi tudi prvi narok za glavno obravnavo.
Drži pritožbena navedba, da je prvostopenjsko sodišče toženi stranki vlogo tožeče stranke, v kateri je posredovala svoje stališče glede izvedenskega mnenja, vročilo v izjavo brez (posebnega) opozorila glede prekluzije. Vendar to ne pomeni, da lahko zato tožena stranka mimo določb prvega odstavka 286.a člena ZPP navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze (kar je tožena stranka storila), saj tožena stranka z ničemer ni zatrjevala (še manj dokazovala), da novih dejstev in novih dokazov ni mogla predhodno brez svoje krivde navesti oziroma predložiti.
ugotovitev obsega skupnega premoženja - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - pomanjkanje prejudicialnosti oziroma relevantnosti
Sodišče prve stopnje je svoj sklep o zavrnitvi predlagane prekinitve postopka utemeljilo z ugotovitvijo, da nepremičnine, na katere se sklicuje toženec v svojem predlogu, niso predmet spora v tej pravdi. Po presoji pritožbenega sodišča pa je bistveno, da pri zatrjevanem predhodnem vprašanju ni izpolnjen pogoj prejudicialnosti. Odločitev v tej pravdi je namreč mogoča neoziraje se na zatrjevano pravico oziroma pravno razmerje.
Za presojo pravočasnosti vloge, ki jo je stranka oddala na pošto nepriporočeno, je odločilno, kdaj je vloga prispela na sodišče in ne kdaj je bila oddana.
ZPP člen 243, 249, 249/1, 253, 253/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 5.
stroški in nagrada izvedenca - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - dokazovanje z izvedencem - izvedensko mnenje - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - zaslišanje izvedenca - potreben dokaz - izjemno zahtevno izvedensko delo
Tožnik se ne strinja z izidom dokazovanja, kar pa ne pomeni, da sme izvedencu zato odrekati pravico do plačila za izvedensko delo. Brez podlage in za povrh žaljiv je tudi pritožbeni dvom o izvedenčevi strokovnosti. Izvedenec namreč po 5. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih brez dokazil o ustreznem strokovnem znanju in praktičnih izkušnjah na svojem strokovnem področju sploh ne bi mogel biti imenovan za izvedenca.
neupravičena pridobitev - pogodba o upravljanju - nastanek terjatve - upniško dolžniško razmerje - izdaja računa - razdelilnik stroškov
Dolžniško-upniško razmerje med tožencem, ki je eden od etažnih lastnikov v stavbi, katere upravnik je tožeča stranka, ne nastane z dostavo računa oziroma razdelilnika, ki jih je po ugotovitvah sodišča izdajala tožeča stranka. Dolžniško-upniško razmerje med njima je nastalo s sklenitvijo pogodbe o upravljanju.
Nejasna določila splošnih pogojev je treba razlagati v korist druge stranke, vendar toženec ni trdil in niti v pritožbi ne pove, katera določila splošnih pogojev tožeče stranke naj bi bila nejasna, kar je pogoj za odločanje v smislu določila 83. člena OZ. Prav tako pritožba tudi ne pove zakaj naj bi bila in katera določila splošnih pogojev naj bi bila nična (121. člen OZ), zato so tudi ta pavšalna pritožbena izvajanja neutemeljena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00015139
KZ-1 člen 92, 92-5, 94, 94/3. ZKP člen 521, 527, 527/1. Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o izročitvi člen 12, 12-3.
izročitev tujca - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - pogoji za izročitev - zastaranje izvršitve kazni - tek in prekinitev zastaranja
Tujec je bil v Bosni in Hercegovini obsojen na kazen eno leto zapora. Kaznivo dejanje je bilo dokončano aprila 2010, torej v času, ko je v Sloveniji veljal KZ-1A, ki je v 5. točki 92. člena določal, da se izrečena kazen ne sme več izvršiti, ko je poteklo tri leta od obsodbe na zapor do enega leta ali na denarno kazen. Sodba je postala pravnomočna 13. 8. 2015, torej je triletni rok potekel 13. 8. 2018. KZ-1A namreč še ni dovoljeval prekinitve zastaranja iz razloga, ker se obsojenec na poziv za prestajanje kazni ne odzove ali ker nastopa kazni ni mogoče zagotoviti, ker je na begu, se skriva ali kako drugače izmika izvršitvi kazni. Skladno s 3. točko 12. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o izročitvi se izročitev tujca ne dovoli, če je izvršitev kazenske sankcije zastarala po pravu ene od pogodbenic, v konkretnem primeru po pravu Republike Slovenije.
ZPP člen 99, 99/1, 99/2, 137, 137/1, 142, 142/3, 142/4.
zavrženje prepozne pritožbe - pritožba zoper sklep o stroških postopka - preklic pooblastila odvetniku - naznanitev preklica pooblastila sodišču - osebno vročanje - fikcija vročitve - sprememba prebivališča - dejansko prebivališče - začasno prebivališče - obvestilo o prispeli pošiljki
Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu. Morebiten preklic pooblastila se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, in za sodišče učinkuje od tedaj, ko mu je naznanjen. Izpodbijani sklep je bil pritožnici vročen po pooblaščenki, preklic pooblastila pa na pravilnost vročitve, opravljene več kot dva meseca prej, tako ne more vplivati.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/2-5, 12/3. ZPP člen 108, 108/5.
oprostitev plačila sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga - fikcija vročitve - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost
Ker pritožnica ni dopolnila predloga v skladu z zakonskimi zahtevami, je odločitev o zavrženju njenega predloga kot nepopolnega, pravilna (tretji odstavek 12. člena ZST-1 v zvezi s petim odstavkom 108. člena ZPP).
sporazum o večstranski kompenzaciji - odpust dolga
Namen večstranskega pobota je doseči ugasnitev obveznosti in prenehanje terjatev vseh udeležencev z medsebojnim (a ne vzajemnim) odpustom dolga. Dolg morajo na pogodbeno dogovorjen način odpustiti vse stranke večstranskega pobota (prvi odstavek 319. člena OZ), kar pomeni, da morajo biti vsi medsebojno povezani odpusti dolga realizirani. Realizirani pa so lahko le, če obstojijo terjatve in obveznosti vseh udeležencev verižne kompenzacije. Le v tem primeru je večstranski pobot, ki je pravni posel in zanj veljajo določbe OZ o sklenitvi pravnega posla, veljavno sklenjen (15. v zvezi s prvim odstavkom 125. člena OZ) in pravno učinkuje. Glede na navedeno je evidentno, da do prenehanja terjatve tožnice ni prišlo, saj ob sklepanju Verižne kompenzacije za kaj takega niso bili izpolnjeni pogoji. Vsak udeleženec večstranskega pobota je do predhodnika upnik, do naslednika pa dolžnik. V obravnavani zadevi je bila tožnica do predhodnika (prve toženke) upnica, do naslednika (tretje toženke) pa ni bila dolžnica. To pa pomeni, da njena terjatev (že) zaradi tega ni mogla prenehati in jo slednja od prve toženke upravičeno terja v tem postopku.
zahteva za varstvo zakonitosti - revizija - procesna legitimacija za vložitev pravnih sredstev
V kolikor bi se vloga tožnice lahko štela za revizijo, ki je izredno pravno sredstvo, lahko takšno pravno sredstvo vloži le pooblaščenec stranke, ki je odvetnik, ali stranka sama, če ima opravljen pravniški državni izpit. Tožnica je izredno pravno sredstvo vložila sama, pri tem pa ni predložila dokaza, da ima opravljen pravniški državni izpit in je tudi zato njena vloga nedovoljena.
Stranka mora podati take navedbe o svojem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, ki omogočajo sklep, da nima sredstev za plačilo sodne takse, oziroma da bo s plačilom sodne takse v odmerjeni višini ogroženo izvajanje njene dejavnosti. Priložena dokazila so namenjena le preverjanju njenih trditev, ni pa naloga sodišča, da na podlagi podatkov iz priloženih listin samo ugotavlja posamezne ekonomske kazalnike, ki bi lahko kazali na izpolnjevanje pogojev za oprostitev sodne takse.
izločitev dokazov - pravica obdolženca do zasebnosti - dokazna ocena - zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - ni nedovoljen dokaz
Posnetki in iz njih napravljene fotografije video nadzornih kamer so dopustni, če so bile kamere postavljene in uporabljene za njihov običajni namen, to je za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja in če posnetki niso nesorazmerno posegli v posameznikovo pravico do zasebnosti.
pridobitev lastninske pravice na originaren način - uveljavljanje izločitvene pravice
Tožnica ne uveljavlja izločitvene pravice po določbah ZFPPIPP, zato ni pravno pomembno dejstvo, da je zamudila 30-dnevni rok za vložitev tožbe za uveljavljanje sicer pravočasno prijavljene izločitvene pravice. Ker je izpodbijano odločitev sodišče prve stopnje utemeljilo na določbah ZFPPIPP, je ta nepravilna, ker ni uporabljeno pravilno materialno pravo.
koristoljubnost - obstoj kvalifikatornih okoliščin - opis kaznivega dejanja
Upoštevajoč nasprotujoči si izpovedbi obtoženca (ki je opisoval dolžniško-upniško razmerje) in oškodovanca (ki je navajal, da je vse dolgove obtožencu plačal) ter dejstvo, da listinska dokumentacija "podpira" eno in drugo verzijo dogajanja, ob tem, da je šlo med omenjenima akterjema dejansko za problematično "dolžniško-upniško razmerje", ki ni temeljilo na prijateljstvu, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dokazni postopek dokončnega odgovora glede vprašanja obstoja oziroma neobstoja dolga, ni ponudil. S tem pa ni bil z gotovostjo izkazan motiv koristoljubnosti, torej ena od kvalifikatornih okoliščin, zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno izpustilo iz opisa.