sprožilni element - vzročna zveza med dogodkom in okvaro - poškodba rame
Zaradi zgoraj poudarjenih ključnih navedb v prvostopenjskem postopku pridobljenih izvedenskih mnenjih tudi po prepričanju pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče utemeljeno zaključuje, da je bil obravnavani škodni dogodek sprožilni element nastanka poškodbe desnega ramena tožnika, zato so tožnikove težave z desnim ramenom vzročno povezane s predmetnim škodnim dogodkom. Tudi pritožbeno sodišče se namreč strinja z zaključkom prvostopenjskega sodišča, da glede na to, da pred predmetno nesrečo tožnik težav z desnim ramenom ni imel, in ker so se težave pojavile v času, ko je bil v bolniškem staležu in dela ni opravljal, kot sprožilnega elementa ni mogoče šteti ponavljajočega se dvigovanja težkih bremen, povezanega s tožnikovo zaposlitvijo.
nepopolna tožba - zavrženje tožbe - naslov stranke - napačen naslov - poziv za popravo tožbe - poprava tožbe
Ker tožnica ni popravila tožbe v danem roku, je sodišče prve stopnje na podlagi 108. člena ZPP pravilno zavrglo tožbo zoper tretjo toženko, saj je bila tožba v tem delu nepopolna oziroma je tožnica ni popravila z navedbo pravega naslova tretje toženke.
kreditna pogodba - pogodba o kratkoročnem kreditu - pobotni ugovor - ugovor neizpolnjene pogodbene obveznosti - pritožbene novote - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - nezadostne oziroma nepomembne navedbe
Ker pritožnica v zvezi z deponiranimi 140.000,00 EUR ni podala nobene pomembne trditve, se sodišču prve stopnje do te trditve ni bilo treba posebej opredeliti. Smiselno zatrjevana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.
Pritožnica šele v pritožbi navaja, da 140.000,00 EUR več kot zadošča za poplačilo obveznosti iz predmetne kreditne pogodbe (da je plačilo tožeča stranka porabila za poravnavo obveznosti iz druge kreditne pogodbe, sklenjene za projekt A., je tožeča stranka natančno razdelala v odgovoru na pritožbo; pritožnica na to ni več odgovorila). Če je hotela pritožnica s tem ugovarjati izpolnitev obveznosti, je tožeča stranka v odgovoru na pritožbo pravilno opozorila, da te trditve višje sodišče ne sme upoštevati. Pritožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje tega zneska ni zatrjevala v plačilo obveznosti iz predmetne kreditne pogodbe, v pritožbi pa tudi ni navedla razlogov, zakaj tega ni storila pravočasno (prvi odstavek 337. člena ZPP).
ZS člen 83, 83/2, 83/2-8. ZPP člen 108. ZFPPIPP člen 5, 5/2, 5/2-2.
sodne počitnice - nujne zadeve - stečajni postopek - postopek osebnega stečaja - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami
Obravnavana zadeva je stečajna zadeva. Postopek osebnega stečaja sodi med stečajne postopke, torej med „zadeve stečaja“. Za nujne postopke oziroma zadeve procesni roki tečejo tudi v času sodnih počitnic.
ZPP člen 243, 249, 249/1, 253, 253/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 5.
stroški in nagrada izvedenca - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - dokazovanje z izvedencem - izvedensko mnenje - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - zaslišanje izvedenca - potreben dokaz - izjemno zahtevno izvedensko delo
Tožnik se ne strinja z izidom dokazovanja, kar pa ne pomeni, da sme izvedencu zato odrekati pravico do plačila za izvedensko delo. Brez podlage in za povrh žaljiv je tudi pritožbeni dvom o izvedenčevi strokovnosti. Izvedenec namreč po 5. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih brez dokazil o ustreznem strokovnem znanju in praktičnih izkušnjah na svojem strokovnem področju sploh ne bi mogel biti imenovan za izvedenca.
ugotovitev obsega skupnega premoženja - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - pomanjkanje prejudicialnosti oziroma relevantnosti
Sodišče prve stopnje je svoj sklep o zavrnitvi predlagane prekinitve postopka utemeljilo z ugotovitvijo, da nepremičnine, na katere se sklicuje toženec v svojem predlogu, niso predmet spora v tej pravdi. Po presoji pritožbenega sodišča pa je bistveno, da pri zatrjevanem predhodnem vprašanju ni izpolnjen pogoj prejudicialnosti. Odločitev v tej pravdi je namreč mogoča neoziraje se na zatrjevano pravico oziroma pravno razmerje.
Za presojo pravočasnosti vloge, ki jo je stranka oddala na pošto nepriporočeno, je odločilno, kdaj je vloga prispela na sodišče in ne kdaj je bila oddana.
neupravičena pridobitev - pogodba o upravljanju - nastanek terjatve - upniško dolžniško razmerje - izdaja računa - razdelilnik stroškov
Dolžniško-upniško razmerje med tožencem, ki je eden od etažnih lastnikov v stavbi, katere upravnik je tožeča stranka, ne nastane z dostavo računa oziroma razdelilnika, ki jih je po ugotovitvah sodišča izdajala tožeča stranka. Dolžniško-upniško razmerje med njima je nastalo s sklenitvijo pogodbe o upravljanju.
Nejasna določila splošnih pogojev je treba razlagati v korist druge stranke, vendar toženec ni trdil in niti v pritožbi ne pove, katera določila splošnih pogojev tožeče stranke naj bi bila nejasna, kar je pogoj za odločanje v smislu določila 83. člena OZ. Prav tako pritožba tudi ne pove zakaj naj bi bila in katera določila splošnih pogojev naj bi bila nična (121. člen OZ), zato so tudi ta pavšalna pritožbena izvajanja neutemeljena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00015139
KZ-1 člen 92, 92-5, 94, 94/3. ZKP člen 521, 527, 527/1. Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o izročitvi člen 12, 12-3.
izročitev tujca - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - pogoji za izročitev - zastaranje izvršitve kazni - tek in prekinitev zastaranja
Tujec je bil v Bosni in Hercegovini obsojen na kazen eno leto zapora. Kaznivo dejanje je bilo dokončano aprila 2010, torej v času, ko je v Sloveniji veljal KZ-1A, ki je v 5. točki 92. člena določal, da se izrečena kazen ne sme več izvršiti, ko je poteklo tri leta od obsodbe na zapor do enega leta ali na denarno kazen. Sodba je postala pravnomočna 13. 8. 2015, torej je triletni rok potekel 13. 8. 2018. KZ-1A namreč še ni dovoljeval prekinitve zastaranja iz razloga, ker se obsojenec na poziv za prestajanje kazni ne odzove ali ker nastopa kazni ni mogoče zagotoviti, ker je na begu, se skriva ali kako drugače izmika izvršitvi kazni. Skladno s 3. točko 12. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o izročitvi se izročitev tujca ne dovoli, če je izvršitev kazenske sankcije zastarala po pravu ene od pogodbenic, v konkretnem primeru po pravu Republike Slovenije.
ZPP člen 99, 99/1, 99/2, 137, 137/1, 142, 142/3, 142/4.
zavrženje prepozne pritožbe - pritožba zoper sklep o stroških postopka - preklic pooblastila odvetniku - naznanitev preklica pooblastila sodišču - osebno vročanje - fikcija vročitve - sprememba prebivališča - dejansko prebivališče - začasno prebivališče - obvestilo o prispeli pošiljki
Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu. Morebiten preklic pooblastila se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, in za sodišče učinkuje od tedaj, ko mu je naznanjen. Izpodbijani sklep je bil pritožnici vročen po pooblaščenki, preklic pooblastila pa na pravilnost vročitve, opravljene več kot dva meseca prej, tako ne more vplivati.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/2-5, 12/3. ZPP člen 108, 108/5.
oprostitev plačila sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga - fikcija vročitve - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost
Ker pritožnica ni dopolnila predloga v skladu z zakonskimi zahtevami, je odločitev o zavrženju njenega predloga kot nepopolnega, pravilna (tretji odstavek 12. člena ZST-1 v zvezi s petim odstavkom 108. člena ZPP).
Zavarovalnica mora preizkusiti zahtevke tožeče stranke in tudi poskrbeti za obrambo zavarovanca pred neutemeljenimi in pretiranimi odškodninskimi zahtevki. Zavarovalnica torej mora dajati navodila, in poskrbeti za varstvo zavarovanca. Če takšno ravnanje opusti, v primeru slabega pravdanja zavarovanca sama ne more uveljavljati ugovora slabega pravdanja.
Zavarovalnica ne more dajati navodil zavarovančevem odvetniku. Zavarovančev odvetnik je v pravnem razmerju zgolj s svojim naročnikom, in ne z zavarovalnico. Vendar pa to tudi ni nobena ovira, ker lahko zavarovalnica daje navodila zavarovancu.
izločitev dokazov - pravica obdolženca do zasebnosti - dokazna ocena - zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - ni nedovoljen dokaz
Posnetki in iz njih napravljene fotografije video nadzornih kamer so dopustni, če so bile kamere postavljene in uporabljene za njihov običajni namen, to je za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja in če posnetki niso nesorazmerno posegli v posameznikovo pravico do zasebnosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - revizija - procesna legitimacija za vložitev pravnih sredstev
V kolikor bi se vloga tožnice lahko štela za revizijo, ki je izredno pravno sredstvo, lahko takšno pravno sredstvo vloži le pooblaščenec stranke, ki je odvetnik, ali stranka sama, če ima opravljen pravniški državni izpit. Tožnica je izredno pravno sredstvo vložila sama, pri tem pa ni predložila dokaza, da ima opravljen pravniški državni izpit in je tudi zato njena vloga nedovoljena.
V hišnem predalčniku toženih strank je bilo 15. 5. 2018 puščeno obvestilo o pošiljki, ker vročevalec toženih strank ni našel doma. V obvestilu je bilo navedeno, kje se pošiljka nahaja in rok 15 dni, v katerem morajo pisanje dvigniti. Tožene stranke tega v 15 dneh niso storile, zato se po četrtem odstavku 142. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena na zadnji dan 15-dnevnega roka, torej 30. 5. 2018. 8-dnevni rok za dopolnitev vlog je začel teči naslednji dan po vročitvi (31. 5. 2018), zadnji dan za dopolnitev vlog pa je bil 7. 6. 2018. Tožene stranke so dopolnitev vložile 8. 6. 2018, torej prepozno.
sporazum o večstranski kompenzaciji - odpust dolga
Namen večstranskega pobota je doseči ugasnitev obveznosti in prenehanje terjatev vseh udeležencev z medsebojnim (a ne vzajemnim) odpustom dolga. Dolg morajo na pogodbeno dogovorjen način odpustiti vse stranke večstranskega pobota (prvi odstavek 319. člena OZ), kar pomeni, da morajo biti vsi medsebojno povezani odpusti dolga realizirani. Realizirani pa so lahko le, če obstojijo terjatve in obveznosti vseh udeležencev verižne kompenzacije. Le v tem primeru je večstranski pobot, ki je pravni posel in zanj veljajo določbe OZ o sklenitvi pravnega posla, veljavno sklenjen (15. v zvezi s prvim odstavkom 125. člena OZ) in pravno učinkuje. Glede na navedeno je evidentno, da do prenehanja terjatve tožnice ni prišlo, saj ob sklepanju Verižne kompenzacije za kaj takega niso bili izpolnjeni pogoji. Vsak udeleženec večstranskega pobota je do predhodnika upnik, do naslednika pa dolžnik. V obravnavani zadevi je bila tožnica do predhodnika (prve toženke) upnica, do naslednika (tretje toženke) pa ni bila dolžnica. To pa pomeni, da njena terjatev (že) zaradi tega ni mogla prenehati in jo slednja od prve toženke upravičeno terja v tem postopku.
Stranka mora podati take navedbe o svojem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, ki omogočajo sklep, da nima sredstev za plačilo sodne takse, oziroma da bo s plačilom sodne takse v odmerjeni višini ogroženo izvajanje njene dejavnosti. Priložena dokazila so namenjena le preverjanju njenih trditev, ni pa naloga sodišča, da na podlagi podatkov iz priloženih listin samo ugotavlja posamezne ekonomske kazalnike, ki bi lahko kazali na izpolnjevanje pogojev za oprostitev sodne takse.