začetek postopka osebnega stečaja - terjatev - višina terjatve - trajnejša nelikvidnost - zamuda dolžnika - materialnopravni pogoji za začetek postopka osebnega stečaja
Dolžnikova obveznost iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa je sestavljena iz glavnice in obresti. Četudi bi ostala sporna višina terjatve v obrestnem delu, to na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje (začetek postopka osebnega stečaja) ni vplivalo. Natančna višina terjatve bo ugotovljena v fazi preizkusa terjatve.
Natančno branje zakonskih določb, na podlagi katerih se obdolženki očita storitev prekrška po 11. točki člena 45 ZNDM-2 pokaže, da je za obstoj tega prekrška dovolj ugotovitev, da se oseba, ki namerava prestopiti državno mejo, izkaže z neveljavno listino za prestop državne meje, neveljavna listina pa je tudi osebna izkaznica, katere veljavnost je preklicana. Po povedanem torej ne drži pritožbeni očitek o tem, da je za obstoj tega prekrška relevantno dejstvo, ali se je obdolženka izkazala z lastno osebno izkaznico, ki je bila neveljavna ali pa z osebno izkaznico, last tretje osebe.
sprožilni element - vzročna zveza med dogodkom in okvaro - poškodba rame
Zaradi zgoraj poudarjenih ključnih navedb v prvostopenjskem postopku pridobljenih izvedenskih mnenjih tudi po prepričanju pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče utemeljeno zaključuje, da je bil obravnavani škodni dogodek sprožilni element nastanka poškodbe desnega ramena tožnika, zato so tožnikove težave z desnim ramenom vzročno povezane s predmetnim škodnim dogodkom. Tudi pritožbeno sodišče se namreč strinja z zaključkom prvostopenjskega sodišča, da glede na to, da pred predmetno nesrečo tožnik težav z desnim ramenom ni imel, in ker so se težave pojavile v času, ko je bil v bolniškem staležu in dela ni opravljal, kot sprožilnega elementa ni mogoče šteti ponavljajočega se dvigovanja težkih bremen, povezanega s tožnikovo zaposlitvijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LASTNINJENJE - LOKALNA SAMOUPRAVA - STVARNO PRAVO
VSK00031564
ZLS člen 51, 51b, 51c.. ZGJS člen 68, 76, 76/1, 76/3.. PZ člen 44.. ZL člen 5.. ZGD-1 člen 623, 623/4.. ZPP člen 7, 191, 286.
koprsko pristanišče - lastninjenje družbene lastnine - lastninjenje po ZGJS - lastninjenje gospodarske infrastrukture - dejanska raba nepremičnin - ustanovitev nove občine - ustanovitev občine z odločbo Ustavnega sodišča - pasivna stvarna legitimacija - skupno premoženje občin - enotno in nujno sosporništvo - odtujitev stvari med pravdo - univerzalno pravno nasledstvo - oddelitev družbe
V obravnavani zadevi gre za specifično procesno situacijo, do katere je prišlo z nastankom novega subjekta na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju: ZLS), kar je imelo na podlagi 51.b člena ZLS za posledico nastanek skupnega premoženja tožene stranke občine kot subjekta, katerega identiteta se ni spremenila, in novo nastale Občine A..
ugotovitev obsega skupnega premoženja - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - pomanjkanje prejudicialnosti oziroma relevantnosti
Sodišče prve stopnje je svoj sklep o zavrnitvi predlagane prekinitve postopka utemeljilo z ugotovitvijo, da nepremičnine, na katere se sklicuje toženec v svojem predlogu, niso predmet spora v tej pravdi. Po presoji pritožbenega sodišča pa je bistveno, da pri zatrjevanem predhodnem vprašanju ni izpolnjen pogoj prejudicialnosti. Odločitev v tej pravdi je namreč mogoča neoziraje se na zatrjevano pravico oziroma pravno razmerje.
Za presojo pravočasnosti vloge, ki jo je stranka oddala na pošto nepriporočeno, je odločilno, kdaj je vloga prispela na sodišče in ne kdaj je bila oddana.
neupravičena pridobitev - pogodba o upravljanju - nastanek terjatve - upniško dolžniško razmerje - izdaja računa - razdelilnik stroškov
Dolžniško-upniško razmerje med tožencem, ki je eden od etažnih lastnikov v stavbi, katere upravnik je tožeča stranka, ne nastane z dostavo računa oziroma razdelilnika, ki jih je po ugotovitvah sodišča izdajala tožeča stranka. Dolžniško-upniško razmerje med njima je nastalo s sklenitvijo pogodbe o upravljanju.
ZPP člen 243, 249, 249/1, 253, 253/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 5.
stroški in nagrada izvedenca - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - dokazovanje z izvedencem - izvedensko mnenje - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - zaslišanje izvedenca - potreben dokaz - izjemno zahtevno izvedensko delo
Tožnik se ne strinja z izidom dokazovanja, kar pa ne pomeni, da sme izvedencu zato odrekati pravico do plačila za izvedensko delo. Brez podlage in za povrh žaljiv je tudi pritožbeni dvom o izvedenčevi strokovnosti. Izvedenec namreč po 5. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih brez dokazil o ustreznem strokovnem znanju in praktičnih izkušnjah na svojem strokovnem področju sploh ne bi mogel biti imenovan za izvedenca.
ZPP člen 99, 99/1, 99/2, 137, 137/1, 142, 142/3, 142/4.
zavrženje prepozne pritožbe - pritožba zoper sklep o stroških postopka - preklic pooblastila odvetniku - naznanitev preklica pooblastila sodišču - osebno vročanje - fikcija vročitve - sprememba prebivališča - dejansko prebivališče - začasno prebivališče - obvestilo o prispeli pošiljki
Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu. Morebiten preklic pooblastila se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, in za sodišče učinkuje od tedaj, ko mu je naznanjen. Izpodbijani sklep je bil pritožnici vročen po pooblaščenki, preklic pooblastila pa na pravilnost vročitve, opravljene več kot dva meseca prej, tako ne more vplivati.
Nejasna določila splošnih pogojev je treba razlagati v korist druge stranke, vendar toženec ni trdil in niti v pritožbi ne pove, katera določila splošnih pogojev tožeče stranke naj bi bila nejasna, kar je pogoj za odločanje v smislu določila 83. člena OZ. Prav tako pritožba tudi ne pove zakaj naj bi bila in katera določila splošnih pogojev naj bi bila nična (121. člen OZ), zato so tudi ta pavšalna pritožbena izvajanja neutemeljena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00015139
KZ-1 člen 92, 92-5, 94, 94/3. ZKP člen 521, 527, 527/1. Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o izročitvi člen 12, 12-3.
izročitev tujca - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - pogoji za izročitev - zastaranje izvršitve kazni - tek in prekinitev zastaranja
Tujec je bil v Bosni in Hercegovini obsojen na kazen eno leto zapora. Kaznivo dejanje je bilo dokončano aprila 2010, torej v času, ko je v Sloveniji veljal KZ-1A, ki je v 5. točki 92. člena določal, da se izrečena kazen ne sme več izvršiti, ko je poteklo tri leta od obsodbe na zapor do enega leta ali na denarno kazen. Sodba je postala pravnomočna 13. 8. 2015, torej je triletni rok potekel 13. 8. 2018. KZ-1A namreč še ni dovoljeval prekinitve zastaranja iz razloga, ker se obsojenec na poziv za prestajanje kazni ne odzove ali ker nastopa kazni ni mogoče zagotoviti, ker je na begu, se skriva ali kako drugače izmika izvršitvi kazni. Skladno s 3. točko 12. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o izročitvi se izročitev tujca ne dovoli, če je izvršitev kazenske sankcije zastarala po pravu ene od pogodbenic, v konkretnem primeru po pravu Republike Slovenije.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/2-5, 12/3. ZPP člen 108, 108/5.
oprostitev plačila sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga - fikcija vročitve - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost
Ker pritožnica ni dopolnila predloga v skladu z zakonskimi zahtevami, je odločitev o zavrženju njenega predloga kot nepopolnega, pravilna (tretji odstavek 12. člena ZST-1 v zvezi s petim odstavkom 108. člena ZPP).
informativni dokaz z izvedencem - substanciran dokazni predlog
Iz povedanega izhaja, da tožnica predlog izvedenca psihiatrične stroke predlaga po potrebi, da bo ugotovil okoliščine v katerih sta tožnica in pokojni živela, kar pa pomeni da bi bil tako izveden dokaz izveden v informacijske namene, kar ni dopustno (212. člen ZPP). Tožeča stranka je šele v pritožbi povedala, kaj naj bi ugotovil izvedenec psihiater.
izločitev dokazov - pravica obdolženca do zasebnosti - dokazna ocena - zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - ni nedovoljen dokaz
Posnetki in iz njih napravljene fotografije video nadzornih kamer so dopustni, če so bile kamere postavljene in uporabljene za njihov običajni namen, to je za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja in če posnetki niso nesorazmerno posegli v posameznikovo pravico do zasebnosti.
predlog za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka
Obsojenec živi sam, prejema pokojnino, ki znaša okoli 900,00 EUR, odplačuje dva kredita, je lastnik osebnega avtomobila ter je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik nepremičnine, ki je sicer obremenjena s hipoteko. Navedene okoliščine tudi po oceni pritožbenega sodišča nikakor ne dajejo podlage za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka in tudi ne za povečanje števila obrokov.
Zakon o dedovanju člen 32, 128. ZDKG člen 1, 14, 20.
omejitev dedovanja - zaščitena kmetija
Po presoji pritožbenega sodišča je zato materialnopravno zmotna odločitev sodišča prve stopnje, da se Občini ... izroči idealni delež vseh nepremičnin, ki tvorijo zaščiteno kmetijo in da se v njeno korist vknjiži lastninska pravica na teh nepremičninah do določenega deleža celote. S tako odločitvijo je sodišče prve stopnje vzpostavilo solastnino na nepremičninah zaščitene kmetije, to pa v nasprotju s pogoji, določenimi v ZDKG, ki je glede na ZD specialni predpis in v nasprotju z namenom ZDKG.
zahteva za varstvo zakonitosti - revizija - procesna legitimacija za vložitev pravnih sredstev
V kolikor bi se vloga tožnice lahko štela za revizijo, ki je izredno pravno sredstvo, lahko takšno pravno sredstvo vloži le pooblaščenec stranke, ki je odvetnik, ali stranka sama, če ima opravljen pravniški državni izpit. Tožnica je izredno pravno sredstvo vložila sama, pri tem pa ni predložila dokaza, da ima opravljen pravniški državni izpit in je tudi zato njena vloga nedovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00017476
SZ-1 člen 9. OZ člen 365. ZPP člen 455, 455/2.
izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - upravnik - večstanovanjska stavba - dokazovanje - pogodba o upravljanju - verzijski zahtevek - zastaranje - pretrganje zastaranja - vložitev predloga za izvršbo
Upravnik je oseba, ki ima za upravljanje večstanovanjske stavbe (za sprejemanje in izvrševanje odločitev ter nastopanje v pravnem prometu in v postopkih pred pristojnimi organi z namenom obratovanja, vzdrževanja in ohranjanja bistvenih lastnosti večstanovanjske stavbe; 9. člen SZ-1) sklenjeno veljavno pogodbo o upravljanju, kar se primarno dokazuje s predložitvijo te listine.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je bilo zastaranje pretrgano z vložitvijo predloga za izvršbo, napačno pa stališče tožene stranke, da naj bi se to zgodilo šele s prvo vlogo.