Zakon o dedovanju člen 32, 128. ZDKG člen 1, 14, 20.
omejitev dedovanja - zaščitena kmetija
Po presoji pritožbenega sodišča je zato materialnopravno zmotna odločitev sodišča prve stopnje, da se Občini ... izroči idealni delež vseh nepremičnin, ki tvorijo zaščiteno kmetijo in da se v njeno korist vknjiži lastninska pravica na teh nepremičninah do določenega deleža celote. S tako odločitvijo je sodišče prve stopnje vzpostavilo solastnino na nepremičninah zaščitene kmetije, to pa v nasprotju s pogoji, določenimi v ZDKG, ki je glede na ZD specialni predpis in v nasprotju z namenom ZDKG.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSC00023323
ZOZP člen 20a, 20a/2. OZ člen 299.
obvezno zavarovanje v prometu - zamuda - tek zakonskih zamudnih obresti - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Sodna praksa je že zavzela stališče (sodba VS RS II Ips 93/2015), da trenutek, ko zavarovalnica pride v zamudo, ZOZP veže na iztek treh mesecev od tedaj, ko je oškodovanec pri zavarovalnici vložil odškodninski zahtevek, pri čemer to določa le za primer, ko odgovornost zavarovalnice (in povzročitelja, za katerega odgovarja) ni sporna in je škoda v celoti ocenjena, zavarovalnica pa v treh mesecih ne predloži ponudbe. V primeru, v katerem o višini odškodnine odloča sodišče, torej za primer, ko je odgovornost zavarovalnice sporna ali ni bila natančno ugotovljena ali ko škoda ni v celoti ocenjena, pa ZOZP ne določa nastopa zamude zavarovalnice. Zato v teh primerih pride v poštev 299. člen OZ.
ZPP člen 8, 287, 318, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - neustrezna dokazna ocena - razlogi za razveljavitev sodbe
Ker sodišče prve stopnje presoje v smislu 318. člena ZPP glede izdaje zamudne sodbe ni opravilo, bi takšno presojo prvič opravilo šele sodišče druge stopnje.
Diskrecijsko pravico za zavrnitev dokaza ima sodišče, če so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Obstoj takšnih razlogov v smeri nepotrebnosti, nerelevantnosti ali očitne neprimernosti dokaza pa mora biti razvidno iz zavrnitve dokaznega predloga ali obrazložitve končne odločbe.
Sodišče prve stopnje standardu obrazloženosti ni zadostilo, saj ni pojasnilo zakaj prič, ki so podale pisne izjave, kljub zahtevi tožnice ni zaslišalo.
Nenazadnje se sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi do pisnih izjav prič in strank ni opredelilo in jih dokazno ocenilo.
Sodišče druge stopnje celovite dokazne ocene ne more prvič izvesti samo in s tem v celoti napisati razloge za odločitev, stranka ima namreč pravico do poštenega postopka na vsaki stopnji sojenja.
predlog za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka
Obsojenec živi sam, prejema pokojnino, ki znaša okoli 900,00 EUR, odplačuje dva kredita, je lastnik osebnega avtomobila ter je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik nepremičnine, ki je sicer obremenjena s hipoteko. Navedene okoliščine tudi po oceni pritožbenega sodišča nikakor ne dajejo podlage za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka in tudi ne za povečanje števila obrokov.
Sodišče mora pred dodelitvijo presoditi prav vse relevantne okoliščine družinske situacije, razvojnih možnosti otrok in njihovih potreb ter želja, hkrati pa tudi osebnostne lastnosti staršev ter njihove vzgojne sposobnosti.
sporazum o večstranski kompenzaciji - odpust dolga
Namen večstranskega pobota je doseči ugasnitev obveznosti in prenehanje terjatev vseh udeležencev z medsebojnim (a ne vzajemnim) odpustom dolga. Dolg morajo na pogodbeno dogovorjen način odpustiti vse stranke večstranskega pobota (prvi odstavek 319. člena OZ), kar pomeni, da morajo biti vsi medsebojno povezani odpusti dolga realizirani. Realizirani pa so lahko le, če obstojijo terjatve in obveznosti vseh udeležencev verižne kompenzacije. Le v tem primeru je večstranski pobot, ki je pravni posel in zanj veljajo določbe OZ o sklenitvi pravnega posla, veljavno sklenjen (15. v zvezi s prvim odstavkom 125. člena OZ) in pravno učinkuje. Glede na navedeno je evidentno, da do prenehanja terjatve tožnice ni prišlo, saj ob sklepanju Verižne kompenzacije za kaj takega niso bili izpolnjeni pogoji. Vsak udeleženec večstranskega pobota je do predhodnika upnik, do naslednika pa dolžnik. V obravnavani zadevi je bila tožnica do predhodnika (prve toženke) upnica, do naslednika (tretje toženke) pa ni bila dolžnica. To pa pomeni, da njena terjatev (že) zaradi tega ni mogla prenehati in jo slednja od prve toženke upravičeno terja v tem postopku.
V hišnem predalčniku toženih strank je bilo 15. 5. 2018 puščeno obvestilo o pošiljki, ker vročevalec toženih strank ni našel doma. V obvestilu je bilo navedeno, kje se pošiljka nahaja in rok 15 dni, v katerem morajo pisanje dvigniti. Tožene stranke tega v 15 dneh niso storile, zato se po četrtem odstavku 142. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena na zadnji dan 15-dnevnega roka, torej 30. 5. 2018. 8-dnevni rok za dopolnitev vlog je začel teči naslednji dan po vročitvi (31. 5. 2018), zadnji dan za dopolnitev vlog pa je bil 7. 6. 2018. Tožene stranke so dopolnitev vložile 8. 6. 2018, torej prepozno.
Začasne sodne poravnave po enostranskem predlogu njenega sklenitelja, če drugi sklenitvi nasprotuje, z odločitvijo sodišča prve stopnje ni mogoče spreminjati. Lahko se (po izdaji začasne odredbe) postopek zavarovanja z začasno odredbo na predlog dolžnika ustavi, če so se okoliščine, zaradi katerih je bila izdana začasna odredba, pozneje spremenile tako, da ta odredba ni več potrebna.
Stranka mora podati take navedbe o svojem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, ki omogočajo sklep, da nima sredstev za plačilo sodne takse, oziroma da bo s plačilom sodne takse v odmerjeni višini ogroženo izvajanje njene dejavnosti. Priložena dokazila so namenjena le preverjanju njenih trditev, ni pa naloga sodišča, da na podlagi podatkov iz priloženih listin samo ugotavlja posamezne ekonomske kazalnike, ki bi lahko kazali na izpolnjevanje pogojev za oprostitev sodne takse.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00017900
ZKP člen 277, 277/1-1, 277/1-4, 434, 434/1, 437, 437/1. KZ-1 člen 296, 296/1, 296/2.
nasilništvo - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - spravljanje v podrejen položaj - opis kaznivega dejanja - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - formalni preizkus obtožnega akta - zavrženje obtožnega predloga - skrajšani kazenski postopek
Sodišče prve stopnje, sklicujoč se na sodno prakso, v obrazložitvi napadenega sklepa pravilno navaja, da vsake protipravne uporabe fizične sile ali grožnje z neposrednim napadom na življenje ni mogoče vedno opredeliti kot nasilništvo. Za navedeno kaznivo dejanje, ki predstavlja grob napad na osebno dostojanstvo, varnost in osebno nedotakljivost, je namreč značilno izvajanje nasilja zaradi nasilja, izživljanje nad oškodovancem z nasiljem, oziroma tako storilčevo nasilje ali grožnja z neposrednim napadom na življenje ali telo žrtve, s katerim se to preganja, ali se ji omejuje svoboda gibanja, ali pa se žrtev spravi v položaj, ko se storilcu uklanja, oziroma, ko postane žrtev objekt nasilja, ki se mu ne more ali ne zna izogniti. Po opisu kaznivega dejanja pa bi se naj obdolženi in oškodovanec ruvala in pri tem bi naj obdolženi oškodovanca brcnil v predel ledvic. Po pravilni presoji sodišča prve stopnje takšnega ravnanja obdolženega ni mogoče oceniti kot spravljanje oškodovanca v podrejeni položaj, še manj pa kot povzročanje občutka nemoči pri oškodovancu, njegove ponižanosti in ogroženosti.
ZPP člen 48, 49, 69, 69/3, 182, 182/2, 191, 191/1, 191/1-1, 196. OZ člen 186, 186/3.
krajevna pristojnost - ugovor krajevne nepristojnosti - splošna krajevna pristojnost - posebna krajevna pristojnost - pristojnost za sospornike - materialno sosporništvo - navadno materialno sosporništvo - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost - atrakcija pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti
Materialno sosporništvo je sicer lahko glede na učinke navadno ali enotno, vendar za atrakcijo pristojnosti po 49. členu ZPP ni pogoj, da so toženci tudi enotni sosporniki (196. člen ZPP), kot je zmotno štelo sodišče prve stopnje. Zadošča že, da gre za navadne materialne sospornike.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00016025
ZOZP člen 18, 18/1. ZPIZ-2 člen 119, 119/3, 190, 190/1, 190a, 193, 193/2. URS člen 155.
nesreča, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - prometna nesreča s smrtnim izidom - družinska pokojnina - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - regresni zahtevek zpiz - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - posredni oškodovanec - sprememba zakonodaje - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - lex specialis
Tožnica s pritožbo neutemeljeno vztraja pri mnenju, da zakonska dikcija „ne glede na omejitve, določene v drugih zakonih“ v drugem odstavku 193. člena ZPIZ-2, izključuje omejitev iz prvega odstavka 18. člena ZOZP in je zato potrebno njenemu tožbenemu zahtevku ugoditi. Materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da 190. in 193. člen ZPIZ-2 v konkretnem primeru ne dajeta podlage za regres izplačane družinske pokojnine, je pravilno. Sodna praksa se je že izrekla, da je pred uveljavitvijo 190.a člena s spremembo ZPIZ-2B4, ki je pričela veljati z dnem 1. 1. 2016, določilo prvega odstavka 18. člena ZOZP predstavljalo lex specialis, saj je urejalo vprašanje povrnitve povzročene škode iz naslova avtomobilskega zavarovanja in ne povrnitve povzročene škode, ki jo v prvem odstavku 190. člena in drugem odstavku 193. člena generalno ureja ZPIZ-2. Iz tega naslova tožnica tako ne more zahtevati več, kot ji daje podlago relevantno določilo 18. člena ZOZP (tj. sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje).
Pritožbeno zatrjevanje, da se je določilo drugega odstavka 193. člena o izključitvi omejitev iz ZOZP pričelo uporabljati že z uveljavitvijo ZPIZ-2 (z dnem 1. 1. 2013), ni pravilno. Dodano besedilo „ne glede na omejitve v drugih zakonih“ v drugem odstavku 193. člena ZPIZ-2 do uvedbe 190.a člena z novelo ZPIZ-2B ni spremenilo razmerja ZOZP nasproti ZPIZ-2, saj ZOZP ureja regresne zahtevke v zvezi z obveznim zavarovanjem v prometu kot posebnim primerom in tako primerjalno z ZPIZ-2, ki ureja tovrstne zahtevke iz več različnih življenjskih situacij, predstavlja specialnejši predpis, kateremu je potrebno dati prednost.
Iz prvega odstavka 18. člena ZOZP izhaja, da so z zavarovanjem avtomobilske odgovornosti kriti tudi odškodninski zahtevki zavoda za sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar se določi v kapitaliziranem znesku glede na preostalo delovno dobo in starost poškodovanca, ki sta potrebni za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Iz določbe je razvidno, da ima na tej podlagi tožeča stranka pravico zahtevati plačilo sorazmernega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v primeru, ko je kot posledica prometne nesreče pri zavarovancu nastopila nezmožnost oziroma zmanjšana zmožnost za delo, ne pa tudi v primeru, ko je zavarovanec tožene stranke s prometnim sredstvom povzročil smrt zavarovane osebe. Samo v primeru invalidnosti zavarovane osebe, torej če sploh obstaja možnost, da bo do izplačila starostne pokojnine prišlo, lahko predstavlja izpad prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za tožečo stranko škodo. Ker v konkretnem primeru škoda iz tega naslova tožnici zaradi smrti zavarovanke ne bo nastala, tožnica od toženke ne more terjati povrnitve sorazmernega dela (izpadlih) prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
ZFPPIPP člen 389, 389/2, 389/3. ZIZ člen 79, 101, 102.
osebni stečaj - nadaljevanje izvršbe - premoženje, na katerega je mogoče seči z izvršbo - omejitev izvršbe
Od sprejema novele ZFPPIPP-G dalje je premoženje, s katerim stečajni dolžnik samostojno razpolaga, hkrati tudi premoženje, na katerega po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) zaradi predpisanih omejitev v izvršbi ni mogoče poseči. Ker v konkretnem primeru ni premoženja, na katerega bi bilo mogoče dovoliti izvršbo, je pritožba upnika, ki se zavzema za to, da se njegova terjatev poplača v tem izvršilnem postopku, neutemeljena.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00016006
OZ člen 59, 59/2. ZZK-1 člen 33, 33/2, 38, 38/2. ZKZ člen 22, 22/1, 22/2, 22/3, 22/5.
pričakovana lastninska pravica - razpolagalni in zavezovalni pravi posel - overjeno zemljiškoknjižno dovolilo - veljavna sklenitev prodajne pogodbe za kmetijsko zemljišče - kmetijsko zemljišče - pravni promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - odobritev upravnega organa kot odložni pogoj
Pričakovana lastninska pravica, kot pravni standard, je varovana v primeru, ko je njena zemljiškoknjižna pridobitev mogoča neposredno na podlagi „perfektnega“ zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla, torej ko pridobitelj že ima, poleg veljavnega zavezovalnega pravnega posla, overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, le vknjižil se še ni. Širitev razlage tega pravnega standarda izven sprejetih okvirjev (do česar lahko pride npr. s tem, da se „podeli“ razpolagalnemu pravnemu poslu veljavnost za nazaj, kot je bilo to v konkretni zadevi) ni sprejemljiva, saj bi lahko privedla do prevelike oddaljitve od zakonskih pravil o prenosu lastninske pravice, v skrajnih primerih pa tudi „odprla vrata“ zlorabam.
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - nujnost izdaje začasne odredbe
Bistvo tako imenovanih regulacijskih začasnih odredb v družinskih postopkih, katerih izdajo omogoča prvi odstavek 411. člena ZPP, je, da se z njimi začasno uredi izjemen položaj, v katerem je varstvo otrok(a) tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe. Izdaja začasne odredbe v tovrstnih postopkih je torej omejena le na nujne – izjemne primere (v katerih bi lahko prišlo do nesorazmerno težko popravljive škode ali nasilja), ne more in ne sme pa biti nadomestilo rednega sodnega varstva.
litispendenca pred tujim sodiščem - prej začeta pravda v isti zadevi in med istima strankama - istovetnost strank
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ne gre za postopek med istima strankama, kar je predpogoj za ugotovitev litispendence, torej da med strankama že teče pravda. V tej zadevi je tožeča stranka druga kot v zadevi pred sodiščem Republike Srbije, saj je tam tožeča stranka banka X in banka Y. Dejstvo, da tu tožeča stranka nastopa kot stranski intervenient na strani tožeče stranke v zadevi pred trgovinskim sodiščem v Beogradu ne pomeni, da je podana istovetnost pravdnih strank pred slovenskim sodiščem.
OZ člen 417, 417/1, 421, 421/1, 432, 1035, 1041, 1041/1, 1041/2. ZFPPIPP člen 261, 261/1, 263, 271, 271/1, 272, 272/3, 272/3-1, 272/3-2, 275, 275/1, 278, 278/2. ZPP člen 360, 360/1.
pogodba o najemu poslovnih prostorov - pogodba o odstopu terjatve - pristop k dolgu - prenehanje obveznosti - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - asignacija - dvojna pooblastitev - pobotanje - zakonski pobot - povračilni zahtevek - prednostno poplačilo - stečajni dolžnik - insolventnost dolžnika - domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izpodbijanje dejanj stečajnega dolžnika - zmanjšanje stečajne mase - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka - prepoved pobota terjatev stečajnega dolžnika, nastalih po začetku stečajnega postopka
Če bi šlo za asignacijo, odstop terjatev s pogodbo (in pobot) tudi ne bi bil potreben. Cesija terjatve in asignacija se namreč medsebojno izključujeta - z asignatovo izpolnitvijo nakazila obveznost preneha (prvi in drugi odstavek 1041. člena OZ), pri cesiji terjatve pa obveznost s cesijo ne preneha, le terjatev spremeni svojo pravno pripadnost (prvi odstavke 421. člena v zvezi s prvim odstavkom 417. člena OZ).
Pobotanje je namreč mogoče izpodbijati samo v zvezi z drugimi pravnimi dejanji stečajnega dolžnika (samo njegova pravna dejanja so lahko predmet izpodbijanja), za katera bi bilo ugotovljeno, da so omogočila pobotanje in s tem tudi učinkovala na zmanjšanje stečajne mase.
Ker sta tožnica in druga toženka dne 5. 10. 2015, terjatev, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka tožeče stranke, in jo je druga toženka na podlagi cesije od prve toženke pridobila po začetku stečajnega postopka, pobotali z nasprotno terjatvijo tožeče stranke do druge toženke, ki je nastala do začetka stečajnega postopka (terjatev iz naslova najemnine strojne opreme po Pogodbi št. 1/2015 po računu št. 126/2015 z dne 29. 5. 2015 in terjatev iz naslova prodanega blaga po računu št. 162/2015 z dne 2. 10. 2015), je bilo tovrstno njuno ravnanje torej nedovoljeno.