odpoved pogodbe o zaposlitvi – neupravičena odsotnost - pravica do zagovora
Ob dejstvu, da tožniku nadrejeni delavec, ki je bil pristojen za odobravanje odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta ali koriščenja nadur, ni bil obveščen o razlogih za tožnikovo odsotnost in upoštevaje dolžnost tožnika, da si soglasje k taki odsotnosti pridobi, je sodišče po nepotrebnem izvajalo dokaze o tem, ali je tožnik po telefonu sporočal sodelavcu, da ga kljub skrčitvi bolniškega staleža na polovični delovni čas na delo ne bo. Tudi če bi bilo to dokazano, na neupravičenost njegove odsotnosti z dela zgolj to dejstvo ne bi moglo vplivati.
Glede na specifično ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitvi in prenehanja delovnega razmerja zaradi zaporedne petdnevne neupravičene odsotnosti z dela in specifično ureditev postopka odpovedi v zvezi s tem v ZJU-UPB1 se tožnik neutemeljeno sklicuje na splošne določbe ZDR, ki takega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi v spornem času ni urejal, pa tudi na določbe Konvencije MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, saj je bila tožniku pravica do izjave v postopku o odpovedi zagotovljena že z vložitvijo pritožbe.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90, 90/3. ZPP člen 358, 358/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – ponudba ustrezne zaposlitve – prosto delovno mesto – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker je bil ugotovljen obstoj prostih delovnih mest v času odpovedi, za katere se je zahtevala ista stopnja in vrsta izobrazbe kot za delovno mesto po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, in ker revident zanje tožniku ni ponudil sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – obstoj utemeljenega razloga
Pri presoji utemeljenega poslovnega razloga je sodišče že večkrat sprejelo stališče, da pri odločitvi o prenehanju potreb po delu delavca na določenem delovnem mestu za obstoj poslovnega razloga delodajalcu ni potrebno tudi formalno spreminjati akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest s formalno ukinitvijo takega delovnega mesta.
ZDSS-1 člen 5. ZPP člen 24, 25, 482, 482/1, 482/1-1.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost - imenovanje direktorja družbe – gospodarski spor
Morebitna nezakonitost imenovanja poslovodnega organa gospodarske družbe ni delovni spor, temveč gospodarski spor po 1. točki prvega odstavka 482. člena ZPP.
sorazmerni del invalidske pokojnine - dodatek k pokojnini
Izhajajoč iz namena ZZSV, kot izhaja iz njegove vsebine in razlag Ustavnega sodišča, je dodatek namenjen zagotavljanju socialne varnosti tistim upravičencem, ki jim je oziroma bi jim bila pokojnina, uveljavljena v kateri od republik nekdanje SFRJ, edini vir preživljanja.
ZPIZ-1 člen 8, 15, 15/1, 17, 17/1, 18, 18/1. ZMEPIZ člen 50, 50/1.
lastnost zavarovanca – status zavarovanca – zasebni športni delavec
Tožnik, kot izhaja iz sodbe sodišča prve stopnje, z dejavnostjo, ki jo je opravljal, ni dosegel oziroma ustvaril predpisanega minimalnega dohodka (dejavnost je opravljal le v zimskih mesecih, tri do štiri mesece na leto), zato se šteje, da ni opravljal samostojne dejavnosti kot edini ali glavni poklic. To pa je pogoj, pod katerim zavarovanje ni obvezno.
ZDR člen 83, 83/1. Kolektivna pogodba dejavnosti bank in hranilnic v Republiki Sloveniji člen 43.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – pisno opozorilo
Kolektivna pogodba ne določa, da mora biti opozorilo v 30 dneh od seznanitve s kršitvijo delovnih obveznosti tudi vročeno. Ker je torej pomembno le, kdaj je bilo opozorilo posredovano - podano, vročitev ne vpliva na njegovo pravočasnost v smislu tretjega odstavka 43. člena Kolektivne pogodbe.
dovoljenost revizije – pooblastilo za vložitev revizije - predložitev pooblastila za vložitev revizije – zavrženje revizije
Ker reviziji pooblastilo odvetnika ni bilo predloženo, je bilo treba revizijo na podlagi petega odstavka 98. člena ZPP v zvezi s 377. členom ZPP zavreči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SOCIALNO ZAVAROVANJE – POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VS3005245
ZIPO člen 4. ZDSS-1 člen 7. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - izjemna pokojnina
Izjemna pokojnina, priznana na podlagi določb ZIPO, ni pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in se za zagotavljanje pravic po tem zakonu sredstva posebej zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije. Tudi dejstvo, da ZIPO v 4. členu izplačevanja pokojnin po tem zakonu nalaga tožeči stranki, ne vpliva na tako ugotovitev.
Glede na to, da je tožničina trditvena podlaga glede nastanka škode zaradi toženčeve kršitve konkurenčne klavzule pomanjkljiva in presplošna, v delu pa tudi neustrezna, je odločitev o zavrnitvi zahtevka za plačilo odškodnine pravilna.
Zaradi načela o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba dokazov, tako tudi ne postavitev izvedenca ustrezne stroke.
OZ člen 65, 118, 119, 121. ZPDI člen 11a. URS člen 49. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 29 o prisilnem in obveznem delu člen 2. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 105 o odpravi prisilnega dela. ZJU člen 101. ZDR člen 172. ZPP člen 380, 380/2.
enaka vrednost vzajemnih dajatev - izobraževanje delavca - prosta izbira zaposlitve - prisilno delo - pogodbena ureditev razmerja - vrnitev dela plače - plačilo stroškov izobraževanja - obveznost ostati v delovnem razmerju
Določba 11.a člena ZPDI ne more predstavljati merila za dogovor o najdaljšem možnem času po izobraževanju, v katerem je mogoče od delavca zahtevati, da ostane v delovnem razmerju pri istem delodajalcu, sicer pa povrne (sorazmerni) del stroškov izobraževanja.
Dogovora med strankama - da bo toženka še pet let po izobraževanju (v zvezi s katerim je njena odsotnost znašala dejansko cca 16 mesecev - pri tem pa je del tega obdobja zajemala tudi izraba letnega dopusta in krajša bolniška odsotnost) ostala na delu pri tožeči stranki, v nasprotnem primeru pa bo povrnila sorazmerni del stroškov izobraževanja za pravniški državni izpit - ni razumeti kot prepovedi toženki, da odpove pogodbo o zaposlitvi in se zaposli pri drugem delodajalcu. Tako dogovora očitno nista razumeli niti stranki, torej ni šlo za prepoved druge zaposlitve pod pretnjo sankcije in na ta način za (klasično) obliko prisilnega dela.
Pri presoji še dopustnega obdobja, v katerem mora delavec ostali na delu (sicer nosi del stroškov izobraževanja), ni mogoče spregledati tega, da ta presoja ne more biti enaka v vseh oblikah zagotavljanja izobraževanja in je lahko odvisna tudi od stroškov in dolžine le tega (v posameznih primerih so stroški lahko zelo visoki, izobraževanje pa zelo kratko in obratno), dejstva, ali mora delavec v tem obdobju ali kasneje v celoti ali delno opravljati tudi svoje delo, ali je pri delu v času izobraževanja relativno samostojen (razen posameznih konzultacij z mentorjem – podobo kot pri nekaterih specializacijah), oziroma je povsem oproščen dela pri tedanjem delodajalcu, itd.
ZDR člen 184. OZ člen 153, 153/2, 153/3, 153/4. Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka člen 28, 66.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – objektivna odgovornost – oprostitev odgovornosti – ravnanje tretjega – solidarna odgovornost – deljena odgovornost – prispevek oškodovanca – električni udar – breznapetostno stanje – varnost pri delu – vmesna sodba
Tožena stranka je tožniku odredila delo v transformatorski postaji z izrecnim zagotovilom oziroma navodilom, da ta ni pod napetostjo, pri čemer pa te informacije ni preverila. Tožena stranka se je na informacijo naročnika zanesla oziroma mu je verjela na besedo, kar pa z vidika oprostitvenih razlogov iz drugega odstavka 153. člena OZ ni dovolj.
Ravnanje tretjega, ki je sicer morda lahko prispevalo k nastanku škode, ne predstavlja pa izključnega vzroka za škodo v smislu določbe drugega odstavka 153. člena OZ, na razmerje med tožnikom kot oškodovancem in toženo stranko kot tistim, ki se ukvarja z nevarno dejavnostjo in odgovarja po pravilih o objektivni odgovornosti, nima vpliva.
Ker je bilo ugotovljeno, da je tožnik ravnal v skladu z navodili in se je upravičeno zanesel na zagotovilo, da transformatorska postaja ni pod napetostjo, je tožena stranka v celoti odgovorna za škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi udarca električnega toka.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za odpoved
Pravilno je stališče sodišča, da ob nastanku kriznih razmer oziroma ob slabšanju uspešnosti poslovanja z odpuščanjem delavcev delodajalcu ni potrebno reagirati takoj, če je v negotovosti, ali je poslabšanje razmer morebiti le kratkotrajnejše. Glede na to, da se je kriza borznega in bančnega poslovanja pri toženi stranki dejansko šele po letu 2008 izkazala za bolj trajno, je tožena stranka (upoštevaje tudi njeno reorganizacijo v poslovno banko) utemeljeno šele v letu 2009 usklajevala dolgoročnejše potrebe po delu borznih posrednikov in pri tem ugotovila, da je trajna potreba po enem od borznih posrednikov prenehala, ustrezno pa je skrčila tudi število delavcev v zaledju.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – odpoved delavca – napaka volje
Delavčeva odpoved pogodbe o zaposlitvi je njegova enostranska izjava in delodajalec o tem nima kaj odločati. Tudi če pride med strankama do sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, delavcu delovno razmerje preneha na podlagi pisnega sporazuma, in delodajalcu ni treba odločati o odpovedi pogodbe.
dopuščena revizija – trditveno in dokazno breme – odločba Ustavnega sodišča – materialno procesno vodstvo
Dopuščena revizija - ali je upoštevajoč stališče Ustavnega sodišča RS v odločbah Up 312/03 in Up 133/04 v zvezi z uporabo določila 285. člena ZPP pravilno stališče sodišča, da zahtevek stranke v pravdnem postopku zavrne zgolj z obrazložitvijo, da pravdna stranka glede odškodninskega zahtevka "ni zmogla trditvenega in dokaznega bremena", pri tem pa sodišče ni postopalo po 285. členu ZPP in ni poskrbelo, da bi tožeča stranka dopolnila po mnenju sodišča nepopolne navedbe, podala dodatna pojasnila in ponudila dodatna dokazila.
predlog za dopustitev revizije – plačilo sodne takse – umik predloga za dopustitev revizije – osebna vročite pooblaščencu - odvetnik
Ker sodna taksa ni bila plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, je Vrhovno sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 105.a člena ZPP štelo, da je tožeča stranka predlog umaknila.
ZPP člen 339, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367b, 367b/4. OZ člen 153.
dopuščena revizija – bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje – odškodninski spor – oprostitev odgovornosti – ravnanje oškodovanca
Dopuščena revizija - vprašanje ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko se ni opredelilo do pritožbenih navedb o prispevku tožeče stranke k nastali škodi.