dovoljenost revizije – rok za vložitev revizije – zavrženje revizije
Na podlagi prvega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko stranka zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vloži dopuščeno revizijo v petnajstih dneh po vročitvi sklepa Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – izbira presežnega delavca - določitev presežnih delavcev – bolniška odsotnost – prepoved diskriminacije - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odmera odškodnine
Ob navedbah tožnic in prepričljivih ugotovitvah sodišča, da je direktor tožene stranke neposredno pred začetkom postopka podaje spornih odpovedi imel razgovore s tožnicami in nekaterimi drugimi delavkami, da je na teh razgovorih izrecno izpostavljal vprašanja bolniških odsotnosti tožnic na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagal in da je bolniške odsotnosti v bistvu označeval kot za toženo stranko nesprejemljivo stanje, ki ga ne more tolerirati, bi tožena stranka morala prepričljivo dokazati, da bolniška odsotnost tožnic na njihovo uvrstitev med presežne delavke dejansko ni imela nobenega vpliva. Tega pa tožena stranka ni storila, saj je za splošno opredeljenimi neformalnimi opredelitvami, ki naj bi predstavljale kriterije za izbiro, lahko imela odločilni pomen ravno bolniška odsotnost z dela vseh štirih tožnic.
ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/5, 104, 104/1, 367b/4, 367b/6.
predlog za dopustitev revizije – popolnost in pravilnost pooblastila za zastopanje – jezik pooblastila tuje osebe - datum pooblastila - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Obravnavani predlog za dopustitev revizije ne izpolnjuje procesnih zahtev glede popolnosti in pravilnosti pooblastil tožencev, danih (skupnemu) pooblaščencu. Pooblastilo prvega toženca ni datirano; zato ni mogoče preveriti, ali gre za novo pooblastilo v smislu drugega odstavka 95. člena ZPP. Pooblastili drugega in tretjega toženca, ki sta (drugi toženec) pravna in (tretji toženec) fizična oseba iz Republike Hrvaške, pa nista predloženi v slovenskem jeziku, kot to določa prvi odstavek 104. člena ZPP.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – objektivna odgovornost – oprostitev odgovornosti – ravnanje oškodovanca
Ob tem, ko so pravila iz varstva pri delu, ki jih je tožnik poznal, v primeru vsake ugotovljene nepravilnosti tožniku nalagala, da je treba transporter ustaviti, se je tožnikov delodajalec utemeljeno zanašal, da jih bo tožnik upošteval, in je bilo tako tožnikovo nedopustno ravnanje zanj nepričakovano tudi upoštevaje merilo posebej skrbnega strokovnjaka. S tem ko je tožnik med obratovanjem transporterja zlezel vanj, je kršil navodila za varno delo, čeprav se je zavedal možnosti nastanka škode. S tem je sam ustvaril nevaren položaj, ki je bil z vidika zagotavljanja varstva pri delu prepovedan.
Poškodbi bi se bilo mogoče izogniti le ob stalnem nadzoru tožnika, česar pa od prve toženke kljub postroženemu standardu iz drugega odstavka 6. člena OZ ni mogoče zahtevati.