KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS2006077
KZ-1 člen 49, 49/2, 86, 86/4.
izvrševanje kazenskih sankcij - izvrševanje kazni zapora - prestajanje kazni zapora - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - objektivne in subjektivne okoliščine - splošna pravila za odmero kazni
Pri presoji o nadomestitvi kazni zapora z delom v splošno korist se po ustaljeni sodni praksi upošteva težo dejanja, okoliščine v katerih je bilo storjeno, vzroke zanj in nevarnost, ki jo storilec predstavlja za družbo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - dokazni postopek - odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga obrambe - spodbijanje odločitve – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Obramba s trditvami v zahtevi za varstvo zakonitosti, ki so bile v postopku že presojene, in z nestrinjanjem z oceno, da izvedba dokazov ni potrebna, ne more uspeti.
ZPP člen 11, 25. ZIZ člen 2, 35, 35/2, 35/3, 166, 166/1.
spor o pristojnosti – izvršba na nepremičnine – izvršba po uradni dolžnosti
Pri izvršbi po uradni dolžnosti je za izvršbo na nepremičnine, ki ležijo na območju različnih okrajnih sodišč, pristojno tisto okrajno sodišče, na območju katerega ležijo dolžnikove nepremičnine in ki je (prvo) prejelo obvestilo o neporavnanih obveznostih dolžnika.
Obveznost tožeče stranke glede obveščanja, odobritve ali soglasja za sklenitev izvensodne poravnave z oškodovancem izhaja iz Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-97 (v nadaljevanju AO-97). Iz drugega odstavka 5. člena AO-97 izhaja tudi, da je zavarovalnica dolžna preučiti odškodninske zahtevke in poskrbeti za obrambo zavarovanca pred neutemeljenimi in pretiranimi odškodninskimi zahtevki. Iz vsebine teh določil izhaja, da je zavarovalnica (tožeča stranka) dolžna sodelovati z zavarovancem (s toženo stranko), sicer zavarovancu odškodninsko odgovarja in ta ohranja vse ugovore, ki bi jih imel proti oškodovancu.
ZOR člen 99, 99/2, 103, 103/1, 131, 141, 265, 265/3, 266, 266/4. ZIZ člen 110, 120. ZPP člen 112, 112/7, 339, 339/2-14, 373.
odstop od pogodbe – poslovna odškodninska obveznost – dogovor o maksimiranju odškodnine – razlaga pogodbe – ničnost pogodbe – ničnost pogodbene določbe – cesija terjatve – rubež terjatve in prenos v izterjavo – procesne obresti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkljivosti sodbe - razlogov o odločilnih dejstvih – dovoljenost revizije - prepozna revizija – zavrženje revizije
Tožnica je zaradi zamude kupcev pri plačevanju obrokov kupnine utemeljeno odstopila od pogodbe. V njej so pogodbeniki uredili tudi učinke v primeru razdrtja pogodbe. Pogodbena določba o zadržanju dela plačane kupnine mora imeti določeno dopustno podlago, ki jo je pritožbeno sodišče pravilno opredelilo kot odškodnino zaradi neizpolnitve obveznosti kupcev. Ker je zaradi ravnanja kupcev prišlo do poslovne škode v obliki izgubljenega dobička, je toženka lahko zadržala polovico plačanih delov kupnine.
V pritožbeni sodbi ni razlogov o (ne)utemeljenosti s strani prvega tožnika zahtevanih obrestnih (procesnih) obresti, ki jih je prvostopenjsko sodišče prisodilo, drugostopenjsko pa ob delni spremembi prvostopenjske sodbe ne. Zato izpodbijane sodbe v tem manjšem delu ni mogoče preizkusiti.
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilne presoje zastaranja odškodnine za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
ukrep inšpektorja za okolje in naravo - začasna odredba – težko popravljiva škoda
Zatrjevanje, da izpodbijana odločba tožniku nalaga izdajo pozitivnega potrdila o prvem pregledu kurilne naprave in izstavitev zahteve za vpis kurilne naprave v register ne glede na določbe predpisov, ki bi morali biti po njegovem mnenju uporabljeni tudi pri obravnavanem prvem pregledu kurilne naprave, v izpodbijani odločbi tudi po presoji Vrhovnega sodišča nima podlage, saj je za izvršitev odločbe pomemben njen izrek, ne pa morda zavezančeva (tožnikova) interpretacija razlogov odločbe. Zakonitost navedene inšpekcijske odločbe pa ni predmet presoje pri odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe.
V fazi preizkusa, ali so podani razlogi za pripor, sodišče ne presoja po načelu proste presoje dokazov, ali so posamezna odločilna dejstva dokazana ali ne in se tudi ne spušča v presojo verodostojnosti dokazov ter tehtanje nasprotujočih si dokazov v smislu drugega odstavka 355. člena ZKP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - sprememba bivališča tožeče stranke
Zgolj okoliščina, da ima tožnik sedaj stalno prebivališče v Ljubljani ne predstavlja razloga ekonomičnosti za določitev pristojnosti Okrajnega sodišča v Ljubljani.
ZPP člen 77, 78, 154, 154/1, 165, 165/2, 370, 370/3, 374, 374/2, 377, 380, 380/1. OZ člen 179, 182.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine - enotna odškodnina – katastrofalna škoda – zastopanje pravne osebe – zavarovalnica - pooblastilo zakonitega zastopnika pravne osebe – član uprave kot pooblaščenec - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
Da bi bil tožnik, ki je utrpel fizično in duševno trpljenje najhujše stopnje, za prestano in bodočo nepremoženjsko škodo deležen pravične denarne odškodnine, je revizijsko sodišče prisojeni znesek odškodnine zvišalo na 170.000 EUR (za 38 povprečnih neto plač).
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZBPP člen 3, 3/1, 3/2, 3/3.
brezplačna pravna pomoč – kazenski postopek – obvezna obramba - zavrženje revizije – pomembno pravno vprašanje – dovoljenost revizije
Prosilcu - obdolžencu, ki zaprosi za brezplačno pravno pomoč v obliki svetovanja in zastopanja v kazenskem postopku, v katerem je po določbah ZKP obramba obvezna, in se mu bo v primeru, če si zagovornika ne bo vzel sam, ta postavil po uradni dolžnosti, ne more biti v istem postopku za isto obliko pravne pomoči odobrena brezplačna pravna pomoč po ZBPP.
Predmet dokazovanja z izvedencem so abstraktna pravila stroke, znanosti in izkušenj in je zato za dokaz z izvedencem bistveno, da je izvedenec ustrezno usposobljen, da sodišču posreduje strokovno znanje, ki je potrebno za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva.
ZLPPOD člen 2, 2/2, 4, 8, 9. ZZPLP člen 2, 3, 4, 6. ZOR člen 339.
lastninsko preoblikovanje pravnih oseb z dejavnostjo prirejanja posebnih iger na srečo – trajne vloge zaposlenih – kapitalski deleži – oškodovanje družbene lastnine – vzajemne terjatve – v pobot uveljavljana terjatev – zastaranja v pobot ugovarjane terjatve – zadržanje zastaranja – dopuščena revizija
Stališče, da je bil tožnik imetnik kapitalskega deleža, je glede na določbe ZLPPOD pravilno.
Neutemeljeno je revidentkino dojemanje s sprejemom ZZPLP nastale ureditve kot (zunanje) okoliščine, ki je privedla do zadržanja zastaranja. Upoštevati je treba, da se je s sprejetjem navedenega zakona zasledoval namen ravno preprečitve zmanjšanja premoženja igralnic oziroma njegova obremenitev, z dnevom uveljavitve ZZPLP pa je bilo tudi izrecno prepovedano izplačevanje dividend oziroma delitev dobička (4. člen); ni pa bilo toženki z uveljavitvijo tega zakona prepovedano (onemogočeno) vlaganje tožb zoper delavce za vračilo nezakonito izplačanega dobička. Namen ZZPLP je bil v preprečitvi oškodovanja družbene lastnine, dokler se igralnice niso preoblikovale. Družba z uveljavitvijo zahtevkov do delavcev svojega premoženja ne bi zmanjšala, ampak kvečjemu povečala.
Tožnikova terjatev je zapadla 9. 2. 2000 in bi zastarala 10. 2. 2005, toženkina (v pobot ugovarjana) terjatev pa je zapadla 18. 6. 1994 in je zastarala 19. 6. 1999. Ker se po določbi 339. člena za obravnavani primer še upoštevnega ZOR lahko dolg pobota z zastarano terjatvijo le, če takrat, ko so se stekli pogoji za pobot, terjatev še ni bila zastarana, je izpodbijana pravnomočna odločitev materialnopravno pravilna
stanovanjske skupnosti – prenos pravice uporabe – pridobitev lastninske pravice – pritožba - nova dejstva
Ker upoštevaje ugotovitve nižjih sodišč tožnica ni izkazala, da je na podlagi določb ZSS (pogodbeno) pridobila pravico uporabe, ki se je kasneje transformirala v lastninsko pravico, in ker morebitnih drugih podlag za pridobitev lastninske pravice na sporni nepremičnini ni zatrjevala, sta nižji sodišči njen tožbeni zahtevek pravilno zavrnili kot neutemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – POGODBENO PRAVO
VS0015215
OZ člen 59, 59/1, 59/4, 239, 239/1, 432.
pogodba o pristopu k dolgu – odločni pogoj – zavarovanje terjatve - izročitev bianco menic
Dolžnost izpolniti pogodbo ali izpolnitvena dolžnost je direktna, neposredna posledica veljavne sklenitve pogodbe in njenega učinkovanja in ne obratno. Učinkovanja pogodbe ni mogoče pogojevati z izpolnitvijo obveznosti iz te pogodbe, če je izpolnitev odvisna izključno od volje dolžnika, pač pa je njena „izpolnitev pošteno v vsem, kot se glasi“ njegova dolžnost (prvi odstavek 239. člena OZ).