določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - sprememba bivališča tožeče stranke
Zgolj okoliščina, da ima tožnik sedaj stalno prebivališče v Ljubljani ne predstavlja razloga ekonomičnosti za določitev pristojnosti Okrajnega sodišča v Ljubljani.
Predmet dokazovanja z izvedencem so abstraktna pravila stroke, znanosti in izkušenj in je zato za dokaz z izvedencem bistveno, da je izvedenec ustrezno usposobljen, da sodišču posreduje strokovno znanje, ki je potrebno za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva.
ZLPPOD člen 2, 2/2, 4, 8, 9. ZZPLP člen 2, 3, 4, 6. ZOR člen 339.
lastninsko preoblikovanje pravnih oseb z dejavnostjo prirejanja posebnih iger na srečo – trajne vloge zaposlenih – kapitalski deleži – oškodovanje družbene lastnine – vzajemne terjatve – v pobot uveljavljana terjatev – zastaranja v pobot ugovarjane terjatve – zadržanje zastaranja – dopuščena revizija
Stališče, da je bil tožnik imetnik kapitalskega deleža, je glede na določbe ZLPPOD pravilno.
Neutemeljeno je revidentkino dojemanje s sprejemom ZZPLP nastale ureditve kot (zunanje) okoliščine, ki je privedla do zadržanja zastaranja. Upoštevati je treba, da se je s sprejetjem navedenega zakona zasledoval namen ravno preprečitve zmanjšanja premoženja igralnic oziroma njegova obremenitev, z dnevom uveljavitve ZZPLP pa je bilo tudi izrecno prepovedano izplačevanje dividend oziroma delitev dobička (4. člen); ni pa bilo toženki z uveljavitvijo tega zakona prepovedano (onemogočeno) vlaganje tožb zoper delavce za vračilo nezakonito izplačanega dobička. Namen ZZPLP je bil v preprečitvi oškodovanja družbene lastnine, dokler se igralnice niso preoblikovale. Družba z uveljavitvijo zahtevkov do delavcev svojega premoženja ne bi zmanjšala, ampak kvečjemu povečala.
Tožnikova terjatev je zapadla 9. 2. 2000 in bi zastarala 10. 2. 2005, toženkina (v pobot ugovarjana) terjatev pa je zapadla 18. 6. 1994 in je zastarala 19. 6. 1999. Ker se po določbi 339. člena za obravnavani primer še upoštevnega ZOR lahko dolg pobota z zastarano terjatvijo le, če takrat, ko so se stekli pogoji za pobot, terjatev še ni bila zastarana, je izpodbijana pravnomočna odločitev materialnopravno pravilna
stanovanjske skupnosti – prenos pravice uporabe – pridobitev lastninske pravice – pritožba - nova dejstva
Ker upoštevaje ugotovitve nižjih sodišč tožnica ni izkazala, da je na podlagi določb ZSS (pogodbeno) pridobila pravico uporabe, ki se je kasneje transformirala v lastninsko pravico, in ker morebitnih drugih podlag za pridobitev lastninske pravice na sporni nepremičnini ni zatrjevala, sta nižji sodišči njen tožbeni zahtevek pravilno zavrnili kot neutemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – POGODBENO PRAVO
VS0015215
OZ člen 59, 59/1, 59/4, 239, 239/1, 432.
pogodba o pristopu k dolgu – odločni pogoj – zavarovanje terjatve - izročitev bianco menic
Dolžnost izpolniti pogodbo ali izpolnitvena dolžnost je direktna, neposredna posledica veljavne sklenitve pogodbe in njenega učinkovanja in ne obratno. Učinkovanja pogodbe ni mogoče pogojevati z izpolnitvijo obveznosti iz te pogodbe, če je izpolnitev odvisna izključno od volje dolžnika, pač pa je njena „izpolnitev pošteno v vsem, kot se glasi“ njegova dolžnost (prvi odstavek 239. člena OZ).
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – davek na dodano vrednost (DDV) – pogoj za odbitek vstopnega DDV - neplačevit subjekt – dokazno breme v davčnem postopku – obstoj kaznivega dejanja kot predhodno vprašanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vprašanja, ki jih revident izpostavlja v reviziji, niso pomembna za odločitev v obravnavani zadevi, zato ne gre za pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Zastaranje odškodninske terjatve za škodo, nastalo zaradi kršitve pogodbene obveznosti, je treba presojati po določbi tretjega odstavka 376. člena ZOR. Ta pove, da odškodninska terjatev za škodo, ki je nastala s prekršitvijo pogodbene obveznosti, zastara v času, določenem za zastaranje te obveznosti.
URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 353, 358, 358/1, 358/1-4.
načelo enakega varstva pravic – pravica do kontradiktornega postopka – pravica do izjave v postopku – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – sodba presenečenja – dolžna procesna skrbnost pravdne stranke – navajanje dejstev in dokazov – trditveno breme – trditve o odločilnih dejstvih – uporaba druge pravne podlage pred sodiščem druge stopnje – zmotna uporaba materialnega prava – navidezna zmotna uporaba materialnega prava
Presoja pritožbe zoper napačno argumentirano sodbo, ki je kljub temu materialnopravno pravilna, terja posebno previdnost, saj ima takšna zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP) lahko značilnosti sodbe presenečenja, ki pomeni kršitev strankine pravice do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Vendar o tovrstnem procesnem položaju v konkretnem primeru ni mogoče govoriti. Sestavni del te presoje je ocena dolžne skrbnosti stranke, da glede na okoliščine konkretnega primera upošteva vse predvidljive pravne kvalifikacije spornega razmerja in temu primerno navede vsa dejstva, ki so z vidika teh pravnih kvalifikacij relevanta.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 24, 24/2. ZPP člen 120, 139, 139/3, 139/6, 142, 142/1. ZIS člen 107a.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – pravilnost vročitve - vročanje pravni osebi
Ker se na podlagi šestega odstavka 139. člena ZPP na kršitev pravil o vročanju ni mogoče sklicevati, če naslovnik (ki je subjekt, vpisan v register) kljub kršitvi prejme pisanje, bi moral pritožnik v pritožbenem roku (3 dni) vložiti pritožbo, ne pa vlagati predloga za vrnitev v prejšnje stanje in pritožbe v roku iz 24. člena ZUS-1 (8 dni).
denacionalizacija – sklep o zavrženju ugovora krajevne pristojnosti – procesni sklep – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sklep o zavrženju ugovora krajevne pristojnosti je odločitev procesnega vodstva, s katero ni bilo odločeno o kakšni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, zato ne gre za upravni akt po 2. členu ZUS-1. Ker s tem sklepom postopek odločanja o izdaji upravnega akta, to je odločanja o glavni stvari, ni bil obnovljen, ustavljen ali končan, ne gre za sklep, ki ga je po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
carine – dovoljenost revizije – vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta – vrednost spora - pomembno pravno vprašanje – trditveno in dokazno breme – seštevek vrednosti posameznih dokončnih upravnih aktov – združitev zadev - nekonkretizirano vprašanje – uporaba kombinirane nomenklature
Združitev zadev, ki jih je Vrhovno sodišče iz razlogov procesne ekonomije združilo v skupno obravnavanje in odločanje, ne pomeni, da se vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta pri vprašanju dovoljenosti revizije ugotavlja po seštevku vrednosti posameznih izpodbijanih delov dokončnih upravnih aktov.
Revidentka z navedbami o pomembnosti pravnega vprašanja zaradi „izjemnega pomena vprašanja pravilne uporabe kombinirane nomenklature z vidika pravilne in enotne uporabe carinskega prava v primeru, ko gre za blago, ki predstavlja mešanico oziroma sestavljen proizvod“ ni zadostila standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja ter ni izkazala izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
sprememba tožbe – soglasje tožene stranke – izostanek odločitve sodišča prve stopnje o spremembi tožbe – opozorilo tožene stranke pred koncem glavne obravnave - dopuščena revizija
Dopuščena revizija: Ali mora tožena stranka v skladu s prvim odstavkom 286.b člena Zakona o pravdnem postopku že pred koncem glavne obravnave uveljavljati, da še ni bilo odločeno o njenem nasprotovanju spremembi tožbe.
Res je, da dedne izjave, podane do izdaje odločbe o denacionalizaciji, nimajo pravnega učinka glede premoženja, ki pripada upravičencu po odločbi o denacionalizaciji, vendar pa to ne velja za dedne izjave, dane v postopku denacionalizacije. To, da mora biti izjava dana v postopku denacionalizacije, pa ne pomeni, da je izjavo potrebno dati pred organom, ki postopek denacionalizacije vodi, temveč je zakonsko besedilo potrebno razumeti v časovnem smislu. Pomembno je torej, da je takšna izjava dana v času, ko je postopek denacionalizacije v teku.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - dokazni postopek - odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga obrambe - spodbijanje odločitve – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Obramba s trditvami v zahtevi za varstvo zakonitosti, ki so bile v postopku že presojene, in z nestrinjanjem z oceno, da izvedba dokazov ni potrebna, ne more uspeti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS2006077
KZ-1 člen 49, 49/2, 86, 86/4.
izvrševanje kazenskih sankcij - izvrševanje kazni zapora - prestajanje kazni zapora - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - objektivne in subjektivne okoliščine - splošna pravila za odmero kazni
Pri presoji o nadomestitvi kazni zapora z delom v splošno korist se po ustaljeni sodni praksi upošteva težo dejanja, okoliščine v katerih je bilo storjeno, vzroke zanj in nevarnost, ki jo storilec predstavlja za družbo.
ZPP člen 378. ZS člen 128, 128/1. ZOR člen 567, 581, 585. ZPSPP člen 10, 10/1, 20, 21, 21/1, 22. ZZD člen 254. ZLNDL člen 4, 4/1. ZTLR člen 12, 12/1. ZSZ (1984) člen 15, 15/2.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – družbena lastnina
Ob uveljavitvi SZ je imelo najširši obseg upravičenj v zvezi s sporno stavbo sodišče. S stavbo je upravljalo, s pravico upravljanja pa je imelo tudi pravico razpolaganja (245. člen ZZD). Kljub temu, da je bila toženka v zemljiški knjigi vpisana kot imetnica pravice uporabe, iz ugotovitev sodišč nadalje izhaja, da je sodišče na sporni stavbi imelo tudi pravico uporabe, ki je le ena od pojavnih oblik izvajanja pravice upravljanja (prim. sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 664/2001 z dne 29. 11. 2002). Najemne pogodbe za sporne poslovne prostore je kot najemodajalec sklepalo prav sodišče (prim. prvi odstavek 10. člena ZPSPP.
Toženka v reviziji pojem „uporabe“ iz prvega odstavka 128. člena SZ preozko razlaga, ko ga enači z neposredno posestjo poslovnih prostorov in pravico najemnikov do njihove uporabe. Raba najetih prostorov, do katere so bili upravičeni najemniki, je bila vsebinsko in časovno pogojena z voljo takratnega najemodajalca - sodišča. Po presoji revizijskega sodišča je zato tudi poslovne prostore, ki jih je sodišče oddalo v najem, uporabljalo sodišče, pa čeprav kot posredni posestnik. Z oddajanjem v najem je sodišče pridobivalo sredstva za svoje delovanje. Zato razlaga, da je sodišče uporabljalo tudi poslovne prostore, ki jih je oddajalo v najem, ni v nasprotju niti z namensko razlago prvega odstavka 128. člena ZS, po kateri naj bi se v državno lastnino prenesli tisti poslovni prostori v družbeni lastnini, ki služijo opravljanju sodne funkcije.