prodaja motornega vozila – pravne napake – ukradeno vozilo – zaseg motornega vozila – razdrtje pogodbe po samem zakonu
V sodbah izpostavljeno dejstvo, da je bil avtomobil tožniku odvzet kot ukraden, utemeljuje zaključek, da je bila podana pravna napaka izpolnitve, za katero odgovarja tožena stranka.
davki – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – vprašanje ni bistveno za odločitev - missing trader - neplačujoči gospodarski subjekt – neizkazani poslovni dogodki - vedenje o goljufivih transakcijah – oprava storitev s strani izdajatelja računa
Revidentkino vprašanje, „ali je v obdobju, za katerega je bil odmerjen DDV, obstajala obveznost zavezancev za DDV za preprečitev davčnih utaj in bi revidentka pri poslovanju z drugimi subjekti morala paziti na okoliščine, ki bi kazale na to, da so ti „neplačujoči gospodarski subjekti“, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj samo po sebi ni pomembno za odločitev v obravnavani zadevi. V obravnavanem primeru je namreč odločilno to, da poslovni dogodki niso izkazani, saj ni izkazano, da sta izdajatelja računov, za katera je bilo sicer ugotovljeno, da sta „neplačujoča gospodarska subjekta“, storitve, zaračunane revidentki, tudi zares opravila. Kot je Vrhovno sodišče že večkrat poudarilo, ugotavljanje revidentovega vedenja o goljufivih transakcijah, t. i. subjektivnega elementa v smislu sodb Sodišča Evropske unije v združenih zadevah C-439/04 in C-440/04 (Axel Kittel) namreč ni potrebno, če poslovni dogodki niso izkazani.
ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2-12, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – res iudicata - ne bis in idem – nasprotna tožba - odločitev o že pravnomočno razsojeni stvari
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje storili z odločitvijo o tožbenem zahtevku po nasprotni tožbi, ki je vplivala na odločitev o tožbenem zahtevku, odločili o že pravnomočno razsojeni stvari.
pogodba o odstopu dednega deleža – skupnost dedičev – delitev dediščine – dedni dogovor – solastnina – ničnost darilne pogodbe – razpolaganje s solastnim deležem
Dediči so sodediči vse do delitve zapuščine, še več, do takrat so v posebni skupnosti, zapuščina pa je njihova skupna lastnina, za katero veljajo posebna zakonska pravila. Tožnik in toženec sta se o delitvi dediščine sporazumela z dednim dogovorom in sicer sta glede spornih nepremičnin dogovorila solastnino vsakega do ½, kar je sodišče upoštevalo v sklepu o dedovanju (tretji odstavek 214. člena ZD). Dediščinska skupnost je torej prenehala že na podlagi dogovora o solastnini in do njenega prenehanja ne bo prišlo šele z razdružitvijo solastnine, h čemer sta se tožnik in toženec prav tako zavezala z dednim dogovorom.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006058
ZKP člen 420, 420/2. KZ člen 258.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - overitev lažne vsebine - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V postopku izdaje prometnega dovoljenja uradna oseba izda ustrezno listino na podlagi navedb stranke, pri čemer je le ta zavezana, da poda resnično izjavo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006036
ZKP člen 18, 148, 148/2, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-4, 420, 420/2. KZ člen 196, 196/1, 196/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - nedovoljen dokaz - policijska pooblastila – pregled prevoznih sredstev - opis kaznivega dejanja – kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev – neupravičena proizvodnja in promet z mamili – dejanje, storjeno v hudodelski združbi – hudodelska združba
Elementi za pravno opredelitev hudodelske združbe (ter za pravno opredelitev dejanja obsojenca kot kaznivega dejanja v kvalificirani obliki po drugem odstavku 196. člena KZ) so delovanje v skupini najmanj treh ljudi, skupen namen izvrševanja kaznivih dejanj (v zvezi z mamili) in vedenje obsojenca o obstoju združbe.
Za izpolnjenost pogoja dovoljenosti revizije zaradi zelo hudih posledic (3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1) pri odstranitvi nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja, ne zadostuje revidentovo zatrjevanje, da taka odstranitev zanj pomeni veliko materialno škodo, ampak morajo biti za izkazanost zelo hudih posledic podane in izkazane posebej kvalificirane okoliščine.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – bivališče (sedež) pravdnih strank, prič, pooblaščenca
Razlogi smotrnosti terjajo prenos pristojnosti na sodišče, na območju katerega imajo prebivališče tožnica in vse predlagane priče, katerih zaslišanje se pričakuje v postopku, na tem območju je sedež prve toženke, njenega pooblaščenca in zavarovanca druge toženke, katerega odgovornost je predpostavka odgovornosti druge toženke. Ker je izvedba dokazov pred zaprošenim sodnikom izjema od načela neposrednosti, se pred zaprošenim sodnikom izvedejo le posamezni dokazi. V konkretnem primeru pa je praktično za vse dokaze oziroma celotni dokazni postopek smotrneje, da se izvede pred drugim sodiščem.
Ker tožnik svojega vozila ni izročil toženki, pač pa gospodarski družbi, toženka ni stvarno pasivno legitimirana (s tožnikom ni v razmerju iz sporne komisijske pogodbe).
dovoljenost revizije – davek na dodano vrednost – trditveno in dokazno breme – natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja – neizkazane zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Zgolj s trditvijo, da gre v zadevi za pomembno pravno vprašanje, ne da bi bilo to zastavljeno, revident ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Z navedbo zneska 7.198,23 odmerjenega davka in navedbo, da že to samo po sebi pomeni zelo hude posledice za revidenta kot poslovni subjekt, še posebej v splošno znani ekonomski krizi, ko se podjetja borijo za preživetje, revident ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZPP člen 41, 41/2, 87, 87/3, 87/4, 90, 90/1, 90/2, 98, 98/2, 165, 165/3, 165/4, 233, 339, 339/1, 339/2, 339/2-11, 367, 367/2, 371, 374, 374/2, 377, 379, 379/3, 380, 380/2. OZ člen 206. ZOZP člen 34, 34/1, 36, 39.
zastopanje tožene stranke pred sodiščem – zavarovalnica kot pooblaščenka – naknadna odobritev procesnih dejanj – pooblastilo za zastopanje - prometna nesreča, ki jo povzroči neznano motorno vozilo – povprečna skrbnost oškodovanca - ugotavljanju istovetnosti motornega vozila, vpletenega v prometno nesrečo – zmotna uporaba materialnega prava – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
36. člen ZOZP ne omogoča pravni osebi - zavarovalnici, da zastopa toženca v pravdnem postopku. Te nepravilnosti v nadaljnjem postopku ni mogoče več popraviti.
Strankina odobritev procesnih dejanj, ki jih je v njenem imenu opravila oseba brez pooblastila, učinkuje za nazaj.
Revizijsko sodišče sprejema stališče, da je mogoče zaključiti, da je nezgodo povzročil voznik „neznanega vozila“ le, če oškodovanec istovetnosti vozila ni mogel ugotoviti s povprečno skrbnostjo, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera – med njimi so zlasti poškodbe, ki jih je ta v nesreči utrpel. Ne le poškodbe, zaradi katerih postane oškodovanec nerazsoden (nezavesten), nemobilen ali nesposoben komunikacije, ampak tudi poškodbe, ki oškodovancu povzročijo znatne bolečine in zato zahtevajo čim hitrejšo zdravniško oskrbo, lahko opravičijo takojšen odhod oškodovanca s kraja nezgode in posledično opustitev ukrepov za ugotavljanje istovetnosti povzročitelja.
dovoljena revizija – odstop sodišča prve stopnje od prakse Vrhovnega sodišča – obrazložen odstop – vračilo preveč plačanih davčnih dajatev – vračilo zamudnih obresti
Prvi odstavek 99. člena ZDavP-2 postavlja splošno pravilo o tem, kdaj je treba zneske davčnih obveznosti, ki se vračajo davčnim zavezancem vrniti obrestovano, edini pogoj, ki ga za obrestovanje postavlja, pa je, da je davek neupravičeno odmerjen. Zamudne obresti so neupravičeno odmerjene, če za njihov obračun in plačilo ni bilo materialnopravne podlage, povsem enako pa mora veljati, če je podlaga za njihovo odmero in plačilo naknadno odpadla. Če so bile zamudne obresti nezakonito, oziroma celo neustavno, tako, kot je to v obravnavanem primeru ugotovilo Ustavno sodišče, odmerjene in plačane, potem morebitna odgovornost zavezancev za tek zamudnih obresti ni pomembna.
RAZREŠITVE IN IMENOVANJA – IZVRŠILNO PRAVO – UPRAVNI SPOR
VS1013705
ZUS-1 člen 32, 32/3. ZIZ člen 287, 287/1-1, 287/4. ZUP člen 224, 224/1-1.
razrešitev izvršitelja – začasna odredba – izvršljivost odločbe – z zakonom določene posledice razrešitve
Z začasno odredbo ni mogoče osebi, za katero je z dokončno odločbo pristojnega organa ugotovljeno, da ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje za izvršitelja, začasno (na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1) do pravnomočnosti odločbe ugotoviti, da začasno izpolnjuje pogoje in ji začasno dovoliti opravljati dejavnost. Taka začasna odredba bi bila v neposrednem nasprotju z določbami ZIZ, saj razrešitveni razlog iz 1. točke prvega odstavka 287. člena ZIZ nastopi po samem zakonu z izvršljivostjo odločbe, s katero se ugotovi, da izvršitelj ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje za izvršitelja (prva alineja drugega odstavka 287. člena ZIZ).
tožba zaradi molka organa – zavrženje tožbe – že izdana pravnomočna sodna odločba
Ker je bila med istima strankama in glede istega predmeta spora že izdana pravnomočna sodna odločba, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je tožbo na podlagi določbe 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
ZUS-1 člen 2, 4, 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-4. ZPol člen 28.
predhodni preizkus tožbe – zavrženje tožbe – ni upravni akt – pritožba na delo policije oziroma policista – akt, ki se lahko izpodbija – varstvo ustavnih pravic – pravočasnost tožbe – začetek teka roka – pritožba po 28. členu ZPol – absolutni učinek zamude roka – prepozna tožba
Obvestilo tožene stranke o zaključku pritožbenega postopka zoper delo policista po 28. členu ZPol ni upravni akt oziroma akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Zato je sodišče prve stopnje tožnikovo tožbo na odpravo obvestila tožene stranke pravilno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
30-dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu zaradi izpodbijanega posamičnega dejanja policista začne teči takrat, ko je posamično dejanje storjeno (prvi odstavek 23. člena ZUS-1) in ne šele z vročitvijo obvestila ministrstva oziroma policije o zaključku pritožbenega postopka zoper delo policista po 28. členu ZPol. Zato je sodišče prve stopnje tožnikovo tožbo zaradi varstva ustavnih pravic pravilno zavrglo kot prepozno na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, saj je bilo posamično dejanje storjeno dne 3. 2. 2011, tožba pa je bila vložena dne 9. 6. 2011.
pritožba – predhodni preizkus tožbe – zavrženje tožbe – molk organa prve stopnje – molk organa druge stopnje – triletni molk organa – odpravljena odločba tožene stranke – vrnitev v stanje pred izdajo odločbe
Pritožnik je izpolnil pogoje za vložitev tožbe zaradi triletnega molka organa po tretjem odstavku v zvezi z drugim odstavkom 28. člena ZUS-1, saj tožena stranka v treh letih od začetka postopka ni izdala dokončnega upravnega akta, s katerim bi bilo odločeno o pritožnikovi zahtevi za odmero komunalnega prispevka in takšnega upravnega akta tudi ni izdala v nadaljnjih sedmih dneh od pritožnikove zahteve za izdajo odločbe z dne 3. 9. 2009 v smislu drugega odstavka 28. člena ZUS-1 ter ga ni izdala niti do vložitve obravnavane pritožbe. Pritožnik je namreč vložil zahtevo za odmero komunalnega prispevka dne 27. 6. 2006, dne 18. 9. 2008 pa pritožbo zaradi molka organa prve stopnje, o kateri tožena stranka ni odločila z dokončnim upravnim aktom.