povrnitev škode – škoda kot posledica opustitve procesnih dejanj v sodnem postopku - neuveljavljanje relevantnih ugovorov v izvršbi - poslovna odškodninska odgovornost – solidarna odgovornost aktivnih družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – posebna pravica aktivnega družbenika do regresa - odškodnina
Sodišči nižjih stopenj sta zaključili, da je bila zaradi slabega pravdanja tožnice v izvršilnem postopku (neuveljavljanja relevantnih ugovorov) pretrgana vzročna zveza med protipogodbenim ravnanjem prve toženke in tožnici nastalo škodo. Vendar pa vprašanje, ali je bila tožnica aktivna ali pasivna družbenica, ne more biti pravno pomembno, ko pa je tožnica prvi toženki očitala kršitev 9. člena Pogodbe o prodaji in nakupu delnic (v razmerju med vpisano delničarko in pridobiteljico delnic namreč veljajo pravila pogodbenega prava), zaradi česar je od nje vtoževala plačilo iz naslova poslovne odškodninske odgovornosti.
Ker je bila tožnica vpisana kot družbenica družbe ter so upniki izbrisane družbe posledično od nje (kot odgovorne pravne naslednice izbrisane družbe) sodno izterjali (z rubežem) vtoževani znesek, je upravičena do povračila (ustreznega dela) izpolnitve. Če ne kot aktivna družbenica (po prvem odstavku 404. člena OZ), pa kot pasivna družbenica (po 4. točki izreka odločbe US U-I-135/00 z dne 9. 10. 2002). Ustavno sodišče je namreč pravico do regresa (posebej) priznalo družbenikom, ki so plačali obveznosti izbrisane družbe, pa niso bili odgovorni v smislu obrazložitve njegove odločbe (glej 4. točko njenega izreka in 78. točko njene obrazložitve).
Bistvo bančne garancije na prvi poziv je v tem, da banka ne more uveljavljati proti upravičencu ugovorov, ki jih naročitelj kot dolžnik lahko uveljavlja proti njemu kot upniku iz zavarovane obveznosti. V tem smislu je obveznost banke – garanta abstraktna. Za sklepčnost tožbe z zahtevkom za vrnitev zneska, ki ga je banka izplačala po (abstraktni) bančni garanciji mora tožnik naročitelj navesti naslednja dejstva: a) da je naročitelj bančne garancije v korist tožene stranke kot upravičenca; b) da je tožena stranka garancijo unovčila; c) kateri je temeljni posel, na podlagi katerega naj bi imel upravičenec pravico do izplačanega zneska in d) da obstajajo okoliščine, zaradi katerih upravičenec iz temeljnega posla ni imel pravice do zneska, ki ga je prejel iz unovčene garancije. Če so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, tudi zavrnilne zamudne sodbe ni mogoče izdati, marveč mora sodišče prve stopnje, četudi toženec na tožbo ni odgovoril, opraviti glavno obravnavo.
odločba o sankciji - izvršitev odločb - izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - prenehanje veljavnosti in uporabe zakona
Z razveljavitvijo 202. a člena in uveljavitvijo 202. č člena ZP-1 je prišlo zgolj do spremembe določb, ki urejajo postopek odločanja in izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, medtem ko so pogoji za izrek te sankcije ostali nespremenjeni.
ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 377, 490. OZ člen 464, 464/1, 619.
podjemna pogodba – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – stvarne napake grajanje stvarnih napak – dovoljenost revizije – različna dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - enaka dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Stvarne napake morajo biti grajane konkretizirano, kar pomeni, da bi morala tožena stranka natančno označiti stvari, ki so imele napako in natančno navesti, kakšne te napake so.
prisilna izterjava globe - globa, določena s plačilnim nalogom - nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – uklonilni zapor
Nadomestitev globe, izrečene s plačilnim nalogom, z opravo določenih nalog v
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. ZPIZ-1 člen 102, 102/1. ZZRZI člen 40.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – invalid - ponudba pogodbe pri drugem delodajalcu - ponudba ustrezne zaposlitve – odpravnina
Tako na podlagi prvega odstavka 102. člena ZPIZ-1, kot na podlagi 40. člena ZZRZI lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga tudi invalidu II. ali III. kategorije, na podlagi prvega odstavka 40. člena ZZRZI tudi v primeru, če mu na podlagi sporazuma z drugim delodajalcem zagotovi, da mu drugi delodajalec ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na ustreznem delu. Za primer nesprejema ponudbe ustrezne zaposlitve na podlagi drugega odstavka 40. člena ZZRZI delavec invalid nima pravice do odpravnine.
ZP-1 člen 67, 67/2, 155, 155/1-3. ZUP člen 87, 96a. ZPPreb. URS člen 22, 29.
vročanje - fikcija vročitve - bistvena kršitev določb postopka - enako varstvo pravic - pravice obrambe - možnost izjave o prekršku - pravica do zaslišanja - smiselna uporaba ZUP - vročanje na naslovu za vročanje
Če vabilo na zaslišanje storilcu ni pravilno vročeno, ni seznanjen, da zoper njega teče postopek o prekršku ter mu ni dana možnost, da bi bil pred izdajo sodbe o prekršku zaslišan, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravice do zaslišanja iz 3. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
poslovna škoda – uporaba poslovnih prostorov brez pravnega naslova – nasilna vselitev v poslovne prostore – privolitev v prikrajšanje - ukrepi oškodovanca za zmanjšanje škode – skrbnost dobrega gospodarstvenika - zmanjšanje odškodnine
Stranka, ki se sklicuje na kršitev pogodbe, mora storiti vse razumne ukrepe, da bi se zmanjšala škoda, ki jo je ta kršitev povzročila, sicer lahko druga stranka zahteva zmanjšanje odškodnine. Tožeča stranka bi bila z dolžno skrbnostjo, ki se pričakuje od vestnega gospodarstvenika, lahko ne le zmanjšala, ampak preprečila škodo, ki ji je nastala zato, ker je oseba, za katere ravnanje naj bi odgovarjala tožena stranka, (v letih 1999 do 2004) brez pravnega naslova uporabljala njene poslovne prostore.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006048
ZP-1 člen 155, 155/2. URS člen 29, 29-3. ZVCP-1 člen 233, 233/1.
postopek o prekršku – bistvena kršitev določb postopka o prekršku - odgovornost lastnika vozila – pravice obrambe - dokazni predlog
S tem, ko je storilec v zahtevi za sodno varstvo navedel podatke o priči, ki naj bi potrdila, da se v času storitve prekrška ni nahajal na kraju prekrška, je zadostil aktivnemu ravnanju, ki ga nalaga določba prvega odstavka 233. člena ZVCP-1.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006086
ZP-1 člen 155, 155/1-8. ZVCP-1 člen 26, 26/7, 112, 112/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - odločanje sodišča – zahteva za sodno varstvo – presoja navedb zahteve – obstoj prekrška – promet tovornih vozil – lokalni promet
Določbo drugega odstavka 112. člena ZVCP-1 gre razumeti tako, da je tudi promet tovornih vozil na določenem območju lokalni promet, če ima tovorno vozilo na tem območju izhodišče ali cilj. Voznik tovornega vozila z območja, kjer je promet zanj prepovedan, proti namembnemu kraju lahko odpelje po katerikoli smeri, cesto, na kateri je promet tovornih vozil prepovedan pa mora zapustiti takoj, ko ima za to možnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VS4001984
ZPP člen 46, 46/1, 48, 63, 67. ZIZ člen 62, 62/2.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti – izvršilni postopek – stečajni postopek zoper toženo stranko pred drugim sodiščem – koneksna tožba
Ker ne gre za koneksno tožbo, ki bi bila vložena po začetku stečaja, do atrakcije krajevne pristojnosti v danem primeru ne more priti. Drugih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da se bo predmetni pravdni postopek hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred novogoriškim sodiščem, ki vodi stečaj nad toženo stranko, pa iz predloga za prenos pristojnosti ni razbrati.
Zaradi napake pri izračunavanju cene sodba ni obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je mogoče ugotoviti, v čem je napaka (sodbo je mogoče preizkusiti).
Pravna in odgovorna oseba, ki sta pogodbe o nakupu delnic sklenili pred uveljavitvijo določb ZPre-1, nista bili dolžni dati prevzemne ponudbe za pridobitev delnic, zato ne gre za prekršek po 1. alineji prvega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 71. člena ZPre-1.
Po določbi 2. točke drugega odstavka istega člena se je štelo, da so za tekoče poslovanje podjetja nujna zlasti plačila tekočih stroškov poslovanja (elektrika, voda in podobno). Ker je plačilo elektrike dovoljeno v času nelikvidnosti oziroma prezadolženosti, mora veljati toliko bolj, da je dovoljeno tudi v času, ko podjetje še ni nelikvidno oziroma prezadolženo (argument a maiori ad minus).
naknadna odmera starostne pokojnine – pravnomočno odmerjena pokojnina – pokojninska osnova – pravnomočnost – zavrženje zahteve za novo odmero – novo dejstvo – obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi – obnova postopka
V primeru priznanja pravice oziroma naložitve obveznosti pravnomočnost obsega vsa dejstva, ki so nastala do izdaje upravne odločbe in bi lahko predstavljala dejansko podlago za odločanje o pravici oziroma obveznosti materialnega prava, in ne le dejstva, ki so bila v tej odločbi ugotovljena.
opustitev dolžnega nadzorstva - postopek o prekršku - odgovornost samostojnega podjetnika posameznika - opis prekrška - odločba o prekršku
Za presojo odgovornosti podjetnika posameznika ni relevantno zgolj konkretno ravnanje storilca, ki izpolnjuje znake prekrška, pač pa tudi tiste okoliščine, iz katerih izhaja odgovornost samostojnega podjetnika.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – pisno opozorilo – prerazporeditev delovnega časa
Pogoj za pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, če bo delavec kršitve ponavljal, je na podlagi prvega odstavka 83. člena ZDR lahko vsaka kršitev delavca, katere ponavljanje lahko privede do odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – vinjenost na delovnem mestu - ugotavljanje alkoholiziranosti – zagovor - rok za zagovor
Niti ZDR in niti ZVZD ne določata posebnih dokaznih pravil glede dokazovanja alkoholiziranosti delavca na delu. Zato lahko v delovnem sporu delodajalec dokazuje alkoholiziranost delavca z vsemi dokazi, ki so primerni za ugotavljanje tega dejstva. Gotovo je za ugotavljanja očitne alkoholiziranosti primeren dokaz tudi zaslišanje prič, ki so bile s takim delavcem v neposrednem osebnem stiku, tudi njegovih sodelavcev in nadrejenih delavcev.
Delavcu je pravica do zagovora zagotovljena, če se delavec po pisni seznanitvi z razlogom za odpoved odzove vabilu in se zagovarja, ne da bi se skliceval na to, da rok za podajo zagovora ni bil spoštovan in ne da bi bilo ugotovljeno, da se zaradi nespoštovanja tega roka ni mogel ustrezno zagovarjati.
POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002005
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 95, 95/2, 377. OZ člen 619, 622.
projektantska pogodba – netipična podjemna pogodba – napake v projektni dokumentaciji – odškodninska odgovornost projektanta – dovoljenost revizije – nedovoljena revizija – pooblastilo za zastopanje – član uprave družbe - zavrženje revizije
Projektantska pogodba je atipična oblika podjemne pogodbe, pri kateri je pomembna ne le izdelana projektna dokumentacija, temveč tudi končni rezultat, to je objekt, zgrajen brez napake. Če ima objekt napake zaradi napačne ali pomanjkljive projektne dokumentacije, je (ob obstoju ostalih predpostavk odgovornosti) podana poslovna odškodninska odgovornost projektanta za škodo, ki nastane naročniku.