PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006057
ZP-1 člen 22, 23, 156, 156-4. ZVCP-1 člen 130, 130/4-d, 130/5.
kršitev materialnih določb zakona – pravna opredelitev - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – prepoved vožnje motornega vozila
Čeprav gre pri prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja kot posledici doseženega števila kazenskih točk v cestnem prometu in prepovedi vožnje motornega vozila za različni vrsti sankcij, je njun dejanski učinek enak – prepoved udeležbe v cestnem prometu.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za odpoved – reintegracija delavca – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – uveljavljanje sodne razveze
Delovno mesto je bistvena sestavina pogodbe, tako da lahko pride do zaposlitve na drugem (ustreznem) delovnem mestu samo na podlagi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 47. člena in drugi odstavek 90. člena ZDR). Sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi sodišče toženi stranki ni naložilo, niti ni navedlo podlage za tako obveznost. Zato tožena stranka pravilno ugotavlja, da je sodišče tožnika vrnilo na delo na podlagi nezakonito odpovedane pogodbe, to je na delovno mesto vzdrževalca I, ki tudi po ugotovitvah sodišča več ne obstaja in je tudi po ugotovitvah sodišča potreba po opravljanju del na tem delovnem mestu prenehala.
Pred sodiščem prve stopnje tožena stranka ni utemeljevala prenehanja potreb po tožnikovem delu v smislu določb drugega odstavka 118. člena ZDR. Prav tako pred sodiščem prve stopnje ni predlagala odločitve v smislu sodne razveze na podlagi navedene zakonske določbe. Glede na to sodišče druge stopnje ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko ni sledilo pritožbenim navedbam, da bi moralo sodišče namesto vrnitve tožnika na delo na podlagi drugega odstavka 118. člena ZDR ugotoviti prenehanje tožnikove pogodbe o zaposlitvi iz istih razlogov, s katerimi je tožena stranka utemeljevala sporno odpoved.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91, 91/2. ZPPSL člen 125, 125/1. SPZ člen 15, 37. OZ člen 50, 283, 319.
navidezna pogodba - odpust dolga - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - oškodovanje stečajnih upnikov - prenos pravic iz neregistrirane blagovne znamke - neregistriran znak
Neregistriran znak ni stvar, ki bi bila lahko predmet lastninske pravice. Prav tako zakon neregistriranemu znaku samemu po sebi oziroma njegovi uporabi ne podeljuje narave premoženjske pravice, ki bi jo bilo mogoče upoštevati kot del stečajne mase.
V obravnavanem primeru je izpodbijano pravno dejanje po svoji vsebini izvedba dogovora o odpustu dolga.
Odpust dolga stečajnemu dolžniku sam po sebi nima za posledico oškodovanja stečajnih upnikov. Obveznost stečajnega dolžnika zaradi odpusta dolga preneha, posledično se pasiva stečajnega dolžnika zmanjša, preostale terjatve stečajnih upnikov pa se lahko poplačajo v višjem deležu, kot bi se sicer.
ZDR člen 97, 98, 101. Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije člen 12. Direktiva sveta 98/97/ES člen 2, 3, 4, 5.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - rok za odpoved - obvestilo Zavodu za zaposlovanje
V primeru odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov je obvestilo po 97. členu ZDR formalno obvestilo sindikatu in ne Zavodu za zaposlovanje, je pa z njim tudi Zavod nedvomno obveščen o vsem, o čemer mora biti obveščen po 98. členu (večina podatkov v obvestilu po tretjem odstavku 97. člena ZDR v zvezi s prvim odstavkom tega člena in v prvem odstavku 98. člena ZDR se namreč podvaja), razen o tem, da so se začela posvetovanja s sindikatom. Zato je sprejemljivo tudi, da se delodajalec pri obveščanju Zavoda po 98. členu ZDR sklicuje na vsebino obvestila sindikatu po 97. členu ZDR, ki ga je Zavod že prejel, in sporoči le manjkajoče ali spremenjene podatke.
ZDR in Direktiva pred obveščanjem pristojnega organa ne zahtevata, da bi bilo posvetovanje s sindikati že zaključeno, kot tudi sicer ne določata, da bi pri posvetovanju moralo priti do sporazumne določitve kriterijev za določitev presežnih delavcev in možnih načinov za preprečitev in omejitev števila odpovedi.
Ob utemeljevanju obstoja ponovitvene nevarnosti se sodišče lahko sklicuje le na tiste postopke, glede katerih je že ugotovljen obstoj utemeljenega suma.
Odreditev pripora zaradi ponovitvene nevarnosti pri kaznivem dejanju po 243. členu KZ-1 ni v nasprotju z Ustavo ob pogoju, da je podana tudi zahtevana sorazmernost, to je, da varnost drugih odtehta poseg v obdolženčevo pravico do svobode.
Najemno pogodbo za poslovne prostore je treba odpovedati sodno, zato neposredno tožeči stranki poslan dopis o odpovedi nima pravnega učinka. Določba prvega odstavka 122. člena ZPPSL za primer odpovedi najemne pogodbe določa le drugačne odpovedne roke, ne posega pa v način odpovedi, kot izhaja iz preostalih predpisov.
Predlog za določitev uklonilnega zapora je dejanje, ki meri na izvršitev sankcije (globe), in ne dejanje, s katerim se je že začela izvrševati pravnomočno izrečena globa.
Glede na to, da je tožena stranka tožničino vlogo sicer primarno obravnavala kot zahtevo za novo odmero pokojnine, podredno pa tudi kot predlog za obnovo postopka (tožena stranka sicer podobne vloge, kot je tožničina, v praksi obravnava tudi kot predlog za obnovo postopka – primer VIII Ips 93/2009), nižji sodišči pa se do stališča glede pogojev za obnovo postopka nista opredelili, je vrhovno sodišče reviziji sicer ugodilo, izpodbijano sodbo pa razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – pravica do zagovora - neizvedba zagovora
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita, če obstaja eden od razlogov iz prvega odstavka 111. člena ZDR in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi (pogoj iz prvega odstavka 110. člena ZDR). Izpolnjene pa morajo biti tudi nekatere druge zahteve, določene z zakonom, med katerimi je ena najpomembnejših zagotovitev pravice do zagovora.
Nesoglasij oziroma različnih pogledov strank na medsebojne pravice in obveznosti (npr. glede drugega dela, izrabe dopusta), kljub prijavi pri Inšpektoratu za delo, objektivno tudi po oceni revizijskega sodišča ni mogoče šteti za hujše konfliktne situacije.
Obstoj odpovednega razloga (o razlogu za petdnevno odsotnost tožnica ni obvestila tožene stranke, čeprav bi po mnenju tožene stranke to morala in mogla storiti) in prepričanje tožene stranke, da zagovor, tudi če bi bil opravljen, njene odločitve ne bi mogel spremeniti, ne opravičuje opustitve zagovora. Tožnica razloga za odsotnost ni sporočila in tega dejstva res ne bi mogel spremeniti noben zagovor. Lahko pa bi se v zagovoru razjasnili razlogi za opustitev sporočila (dejanski stan odpovednega razloga vsebuje tudi ugotovitev, ali je delavec mogel sporočiti razlog za odsotnost), kot tudi okoliščine in interesi na njeni strani v zvezi z nadaljevanjem delovnega razmerja.
dovoljenost revizije - premoženjski delovni spor – odpravnina - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Predmet revizijskega postopka je le še preizkus pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje glede odločitve o zavrnitvi tožničinega zahtevka za plačilo odpravnine v višini 14.189,65 EUR. Gre torej za premoženjski individualni delovni spor, katerega vrednost ne doseže revizijskega minimuma 40.000,00 EUR.
Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije člen 12. ZDR člen 98.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev – dolžnost obveščanja – seznanitev delavcev
Določba petega odstavka 12. člena KPDE bi glede na Direktivo Sveta 98/59/ES zakonske dolžnosti delodajalca v primeru odpovedi manjšemu in večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga in zahtevo KPDE v prvem in drugem odstavku 12. člena prvenstveno govorila za to, da se nanaša le na primer odpovedi manjšemu številu delavcev. Vendar tudi v primeru ekstenzivne razlage - za primer odpovedi večjemu številu delavcev, to ne bi pomenilo, da je tožena stranka ni spoštovala.
Tožena stranka niti ne zatrjuje, da bi tožnikoma podala pisno obdolžitev in jima omogočila zagovor. Zato odpovedi ne bi bile zakonite, tudi če bi jima bile pravočasno vročene.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - izvedba dokazov - prekluzija
Opustitev izvedbe dokaza je procesna kršitev relativnega značaja iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Glede na določbo prvega odstavka 286.b člena ZPP, bi jo tožnik moral uveljavljati takoj, ko je bilo mogoče, torej na samem naroku, na katerem je sodišče dokazne predloge zavrnilo.
ZDR člen 90, 90/3, 204, 204/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 379, 379/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – obseg sodnega varstva - utemeljenost odpovednega razloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Določba 90. člena ZDR ne pomeni, da zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni predmet sodnega varstva v smislu določbe tretjega odstavka 204. člena ZDR, to je o zahtevku za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, je pa to sodno varstvo bistveno zoženo zgolj na presojo obstoja utemeljenega odpovednega razloga.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. ZPP člen 370, 370/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Nestrinjanje z dokazno oceno pomeni uveljavljanje nedovoljenega revizijskega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).