ZDR člen 82, 82/2, 111, 111/1, 111/1-1. ZPP člen 212, 380, 380/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja – trditveno in dokazno breme - dokazno breme
Tožena stranka je zatrjevala, da je tožnik zadržal oziroma toženi stranki ni izročil vsaj 8.314,83 EUR gotovine, prejete od strank. Trditev, da je bilo to protipravno, je dokazovala s tem, da tožnik porabe ni upravičil. Tožnik ni zanikal, da je gotovino, prejeto od strank zadržal, ni pa se strinjal, da je to protipravno. Na njem je bilo zato breme, da navaja dejstva in ponudi dokaze za upravičeno porabo, torej za to, da je bil znesek porabljen, kot je bilo dogovorjeno.
Predlog za določitev uklonilnega zapora je dejanje, ki meri na izvršitev sankcije (globe), in ne dejanje, s katerim se je že začela izvrševati pravnomočno izrečena globa.
Najemno pogodbo za poslovne prostore je treba odpovedati sodno, zato neposredno tožeči stranki poslan dopis o odpovedi nima pravnega učinka. Določba prvega odstavka 122. člena ZPPSL za primer odpovedi najemne pogodbe določa le drugačne odpovedne roke, ne posega pa v način odpovedi, kot izhaja iz preostalih predpisov.
ZDR člen 97, 98, 101. Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije člen 12. Direktiva sveta 98/97/ES člen 2, 3, 4, 5.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - rok za odpoved - obvestilo Zavodu za zaposlovanje
V primeru odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov je obvestilo po 97. členu ZDR formalno obvestilo sindikatu in ne Zavodu za zaposlovanje, je pa z njim tudi Zavod nedvomno obveščen o vsem, o čemer mora biti obveščen po 98. členu (večina podatkov v obvestilu po tretjem odstavku 97. člena ZDR v zvezi s prvim odstavkom tega člena in v prvem odstavku 98. člena ZDR se namreč podvaja), razen o tem, da so se začela posvetovanja s sindikatom. Zato je sprejemljivo tudi, da se delodajalec pri obveščanju Zavoda po 98. členu ZDR sklicuje na vsebino obvestila sindikatu po 97. členu ZDR, ki ga je Zavod že prejel, in sporoči le manjkajoče ali spremenjene podatke.
ZDR in Direktiva pred obveščanjem pristojnega organa ne zahtevata, da bi bilo posvetovanje s sindikati že zaključeno, kot tudi sicer ne določata, da bi pri posvetovanju moralo priti do sporazumne določitve kriterijev za določitev presežnih delavcev in možnih načinov za preprečitev in omejitev števila odpovedi.
Ob utemeljevanju obstoja ponovitvene nevarnosti se sodišče lahko sklicuje le na tiste postopke, glede katerih je že ugotovljen obstoj utemeljenega suma.
Odreditev pripora zaradi ponovitvene nevarnosti pri kaznivem dejanju po 243. členu KZ-1 ni v nasprotju z Ustavo ob pogoju, da je podana tudi zahtevana sorazmernost, to je, da varnost drugih odtehta poseg v obdolženčevo pravico do svobode.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91, 91/2. ZPPSL člen 125, 125/1. SPZ člen 15, 37. OZ člen 50, 283, 319.
navidezna pogodba - odpust dolga - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - oškodovanje stečajnih upnikov - prenos pravic iz neregistrirane blagovne znamke - neregistriran znak
Neregistriran znak ni stvar, ki bi bila lahko predmet lastninske pravice. Prav tako zakon neregistriranemu znaku samemu po sebi oziroma njegovi uporabi ne podeljuje narave premoženjske pravice, ki bi jo bilo mogoče upoštevati kot del stečajne mase.
V obravnavanem primeru je izpodbijano pravno dejanje po svoji vsebini izvedba dogovora o odpustu dolga.
Odpust dolga stečajnemu dolžniku sam po sebi nima za posledico oškodovanja stečajnih upnikov. Obveznost stečajnega dolžnika zaradi odpusta dolga preneha, posledično se pasiva stečajnega dolžnika zmanjša, preostale terjatve stečajnih upnikov pa se lahko poplačajo v višjem deležu, kot bi se sicer.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za odpoved – reintegracija delavca – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – uveljavljanje sodne razveze
Delovno mesto je bistvena sestavina pogodbe, tako da lahko pride do zaposlitve na drugem (ustreznem) delovnem mestu samo na podlagi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 47. člena in drugi odstavek 90. člena ZDR). Sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi sodišče toženi stranki ni naložilo, niti ni navedlo podlage za tako obveznost. Zato tožena stranka pravilno ugotavlja, da je sodišče tožnika vrnilo na delo na podlagi nezakonito odpovedane pogodbe, to je na delovno mesto vzdrževalca I, ki tudi po ugotovitvah sodišča več ne obstaja in je tudi po ugotovitvah sodišča potreba po opravljanju del na tem delovnem mestu prenehala.
Pred sodiščem prve stopnje tožena stranka ni utemeljevala prenehanja potreb po tožnikovem delu v smislu določb drugega odstavka 118. člena ZDR. Prav tako pred sodiščem prve stopnje ni predlagala odločitve v smislu sodne razveze na podlagi navedene zakonske določbe. Glede na to sodišče druge stopnje ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko ni sledilo pritožbenim navedbam, da bi moralo sodišče namesto vrnitve tožnika na delo na podlagi drugega odstavka 118. člena ZDR ugotoviti prenehanje tožnikove pogodbe o zaposlitvi iz istih razlogov, s katerimi je tožena stranka utemeljevala sporno odpoved.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006057
ZP-1 člen 22, 23, 156, 156-4. ZVCP-1 člen 130, 130/4-d, 130/5.
kršitev materialnih določb zakona – pravna opredelitev - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – prepoved vožnje motornega vozila
Čeprav gre pri prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja kot posledici doseženega števila kazenskih točk v cestnem prometu in prepovedi vožnje motornega vozila za različni vrsti sankcij, je njun dejanski učinek enak – prepoved udeležbe v cestnem prometu.
ZDR člen 90, 90/3, 204, 204/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 379, 379/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – obseg sodnega varstva - utemeljenost odpovednega razloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Določba 90. člena ZDR ne pomeni, da zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni predmet sodnega varstva v smislu določbe tretjega odstavka 204. člena ZDR, to je o zahtevku za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, je pa to sodno varstvo bistveno zoženo zgolj na presojo obstoja utemeljenega odpovednega razloga.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. ZPP člen 370, 370/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Nestrinjanje z dokazno oceno pomeni uveljavljanje nedovoljenega revizijskega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).
Tožena stranka niti ne zatrjuje, da bi tožnikoma podala pisno obdolžitev in jima omogočila zagovor. Zato odpovedi ne bi bile zakonite, tudi če bi jima bile pravočasno vročene.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - izvedba dokazov - prekluzija
Opustitev izvedbe dokaza je procesna kršitev relativnega značaja iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Glede na določbo prvega odstavka 286.b člena ZPP, bi jo tožnik moral uveljavljati takoj, ko je bilo mogoče, torej na samem naroku, na katerem je sodišče dokazne predloge zavrnilo.
odškodninska odgovornost zavoda – odškodnina v višini zamudnih obresti
Tožena stranka v reviziji kot odločilno neutemeljeno izpostavlja dejstvo, da tožnici dajatev (družinska pokojnina) ni bila izplačana za nazaj na podlagi odločbe druge stopnje o priznanju pravice ali po odločbi sodišča, pač pa na podlagi prvostopenjske odločbe. Navedeno dejstvo je namreč zgolj posledica postopka revizije pri toženi stranki (v katerem je prišlo do razveljavitve prvostopenjske odločbe, s katero je bila tožnici sicer že priznana pravica do družinske pokojnine), kot tako pa na odškodninsko odgovornost tožene stranke, kot izhaja iz citirane določbe drugega odstavka 276. člena ZPIZ-1, ne more vplivati.
ZPIZ-1 člen 12, 180, 181, 249. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 225, 260, 260/1, 260/1-1.
osnova za odmero pokojnine - vrednostni papirji - nova odmera - obnova postopka
Ob tem, da je bilo o tožničini predčasni pokojnini že pravnomočno odločeno na podlagi dejstev, ki so že obstajala do dokončne odločbe tožene stranke (ki pa jih ta ni v celoti upoštevala, tožnici pa takrat niso bila znana) in je tožnica s to odločbo pridobila pravico do pokojnine, iz določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP ni mogoče potegniti zaključka, da je podana podlaga za ponovno odmero pokojnine.
O tem, ali gre za nova dejstva oziroma dokaze v skladu s 1. točko 260. člena ZUP je treba presojati s stališča tožnice in ne tožene stranke. Ni torej odločilno, ali je za ta dejstva in dokaze v prvotnem postopku odmere pokojnine morda že vedela tožena stranka (v zvezi z zapleti glede pravilnih podatkov matične evidence), temveč tožnica, ki pa je izhajala prav iz zanjo novih oziroma novo pridobljenih podatkov o plači iz naslova vrednostnih papirjev, ki so dejansko obstajali že pred prvo odločbo o odmeri predčasne pokojnine.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev
Drugi odstavek 96. člena ZDR, ki določa obveznost izdelave programa razreševanja presežnih delavcev v primeru, če v časovnem obdobju treh mesecev postane nepotrebno delo 20 ali več delavcev, pride v poštev le takrat, če obveznost izdelave programa ni podana že glede na določbo prvega odstavka 96. člena ZDR. Vrhovno sodišče se strinja s stališčem sodišča druge stopnje, da je drugi odstavek 96. člena ZDR „varovalka“ pred tem, da bi delodajalec v obdobju 30 dni odpovedal pogodbe o zaposlitvi, nato pa z odpuščanji delavcev nadaljeval tako, da ne bi nikoli odpovedal pogodb tolikšnemu številu delavcev, kot jih določa prvi odstavek 96. člena ZDR. Takšna razlaga 96. člena ZDR je v skladu z Direktivo Sveta 98/59/ES z dne 20. 7. 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti.
Glede na to, da je tožena stranka tožničino vlogo sicer primarno obravnavala kot zahtevo za novo odmero pokojnine, podredno pa tudi kot predlog za obnovo postopka (tožena stranka sicer podobne vloge, kot je tožničina, v praksi obravnava tudi kot predlog za obnovo postopka – primer VIII Ips 93/2009), nižji sodišči pa se do stališča glede pogojev za obnovo postopka nista opredelili, je vrhovno sodišče reviziji sicer ugodilo, izpodbijano sodbo pa razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje.