odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev
Drugi odstavek 96. člena ZDR, ki določa obveznost izdelave programa razreševanja presežnih delavcev v primeru, če v časovnem obdobju treh mesecev postane nepotrebno delo 20 ali več delavcev, pride v poštev le takrat, če obveznost izdelave programa ni podana že glede na določbo prvega odstavka 96. člena ZDR. Vrhovno sodišče se strinja s stališčem sodišča druge stopnje, da je drugi odstavek 96. člena ZDR „varovalka“ pred tem, da bi delodajalec v obdobju 30 dni odpovedal pogodbe o zaposlitvi, nato pa z odpuščanji delavcev nadaljeval tako, da ne bi nikoli odpovedal pogodb tolikšnemu številu delavcev, kot jih določa prvi odstavek 96. člena ZDR. Takšna razlaga 96. člena ZDR je v skladu z Direktivo Sveta 98/59/ES z dne 20. 7. 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti.
odškodninska odgovornost zavoda – odškodnina v višini zamudnih obresti
Tožena stranka v reviziji kot odločilno neutemeljeno izpostavlja dejstvo, da tožnici dajatev (družinska pokojnina) ni bila izplačana za nazaj na podlagi odločbe druge stopnje o priznanju pravice ali po odločbi sodišča, pač pa na podlagi prvostopenjske odločbe. Navedeno dejstvo je namreč zgolj posledica postopka revizije pri toženi stranki (v katerem je prišlo do razveljavitve prvostopenjske odločbe, s katero je bila tožnici sicer že priznana pravica do družinske pokojnine), kot tako pa na odškodninsko odgovornost tožene stranke, kot izhaja iz citirane določbe drugega odstavka 276. člena ZPIZ-1, ne more vplivati.
ZPIZ-1 člen 12, 180, 181, 249. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 225, 260, 260/1, 260/1-1.
osnova za odmero pokojnine - vrednostni papirji - nova odmera - obnova postopka
Ob tem, da je bilo o tožničini predčasni pokojnini že pravnomočno odločeno na podlagi dejstev, ki so že obstajala do dokončne odločbe tožene stranke (ki pa jih ta ni v celoti upoštevala, tožnici pa takrat niso bila znana) in je tožnica s to odločbo pridobila pravico do pokojnine, iz določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP ni mogoče potegniti zaključka, da je podana podlaga za ponovno odmero pokojnine.
O tem, ali gre za nova dejstva oziroma dokaze v skladu s 1. točko 260. člena ZUP je treba presojati s stališča tožnice in ne tožene stranke. Ni torej odločilno, ali je za ta dejstva in dokaze v prvotnem postopku odmere pokojnine morda že vedela tožena stranka (v zvezi z zapleti glede pravilnih podatkov matične evidence), temveč tožnica, ki pa je izhajala prav iz zanjo novih oziroma novo pridobljenih podatkov o plači iz naslova vrednostnih papirjev, ki so dejansko obstajali že pred prvo odločbo o odmeri predčasne pokojnine.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006051
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2. KZ člen 265. ZureP člen 80. ZUP člen 179.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – krivda - kršitev kazenskega zakona - ponareditev uradne listine – uradna listina – lokacijska informacija
S tem, ko je sodišče prve stopnje zaključilo, da je obsojenec vedel, da s svojim podpisom potrjuje uradno listino z lažnim datumom, se pravi lažno vsebino, se je določno opredelilo tudi glede direktnega naklepa kot oblike krivde.
dovoljenost revizije – začasno prebivanje tujca – podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje – pomembno pravno vprašanje - vprašanje pravilnosti postopka pred izdajo upravnega akta - kršitev načela pravice do uporabe lastnega jezika in pravice do tolmača v upravnem postopku – kršitve ZUP – zelo hude posledice - neuspeh v upravnem sporu – dokazno breme
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Vprašanje kršitev določb ZUP v postopku pred izdajo upravnega akta glede na okoliščine obravnavane zadeve ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. To vprašanje se namreč po vsebini nanaša na razlog zmotne presoje pravilnosti postopka pred izdajo upravnega akta (ne pa pravilnosti in zakonitosti sodnega postopka), ki pa na podlagi določbe prvega odstavka 85. člena ZUS-1 ni revizijski razlog. Ker navedenega vprašanja tudi ob morebitni vsebinski obravnavi revizije Vrhovno sodišče v revizijskem postopku ne bi presojalo, revident ni izkazal izpolnjevanja pogoja iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Le s sklicevanjem na posledice zavrnitve zahteve za podaljšanje začasnega prebivanja (ki ima za posledico zapustitev države v določenem roku) kot posledice revidentovega neuspeha v obravnavanem upravnem sporu revident ne more izkazati obstoja zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Izostanek razlogov tako o objektivni komponenti sostorilstva, storjenega s sodelovanjem pri izvršitvi, kot tudi razlogov o obstoju subjektivne komponente, to je o zavesti in volji o skupni izvršitvi dejanja (delovanje cum animo auctoris), ter s tem o sostorilstvu, ki je eden od zakonskih znakov obsojencema očitanega kaznivega dejanja, torej o odločilnem dejstvu, predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
V obravnavani zadevi ne gre za odločanje o višini financiranja projekta revidenta, temveč je v tej zadevi sporna odločitev o zavrnitvi revidentove vloge na javni razpis zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev. To pa ni pravica ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti.
Pridobitev sredstev, za katere je revident kandidiral na javnem razpisu, je bilo zanj negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja z javnim razpisom določenih pogojev ter ocenjevanja meril, in kot tako pomeni zgolj pričakovanje. Zelo hudih posledic pa ni mogoče izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo.
ZKP člen 359, 359/1-1, 364, 364/7, 371, 371/1-11, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – nasprotja med izrekom in razlogi sodbe - obrazložitev – opis kaznivega dejanja
V izreku sodbe morajo biti navedena dejstva in okoliščine, ki so znaki kaznivega dejanja (četrti odstavek 364. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 359. člena ZKP), v obrazložitvi sodbe pa sodišče navede določno in popolnoma, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov (sedmi odstavek 364. člena ZKP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006052
ZKP člen 105, 105/2, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 372-4. KZ člen 244. KZ-1 člen 240, 240/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvajanje dokazov – odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga obrambe – kršitev kazenskega zakona – zloraba položaja ali pravic - stek kaznivih dejanj – navidezni stek – nadaljevano kaznivo dejanje - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti – premoženjskopravni zahtevek - litispendenca
S konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja so zajeta vsa dejanja, izvršena v določenem časovnem obdobju, tudi tista, za katera se ob sojenju ni vedelo in tudi zanje velja načelo ne bis in idem - uporaba tega konstrukta mora biti zaradi vseh teh posledic in kriminalno političnih razlogov zadržana in previdna, zato ne moremo govoriti o kršitvi zakona, kadar stranke sodišču uporabe tega instituta ne predlagajo, sodišče pa ga po lastni iniciativi ne uporabi.
Za ugotovitev kazenske odgovornosti za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu KZ-1 zadošča, da storilec de facto prevzame vlogo poslovodnega organa družbe.
ZDoh-1 člen 15, 15/3, 98, 98/3, 119, 120. ZIS člen 10, 11, 53. ZDDPO-1 člen 11. Slovenski računovodski standardi (SRS) standard 11, 11-14, 14, 14-10.
dovoljena revizija – akontacija dohodnine – drugi dohodki – igre na srečo – nagradna igra – davek od dobička pravnih oseb - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
V obravnavani zadevi glede na ugotovljeno dejansko stanje ne gre za klasične igre na srečo po določbi 10. člena ZIS in tudi ne za posebne igre na srečo po določbi 53. člena ZIS, zato so bila izplačila v nagradnih igrah, ki jih je prirejala revidentka, na podlagi tretjega odstavka 98. člena ZDoh-1 utemeljeno vključena v obdavčitev kot drugi dohodki, ki so bili izplačani dobitnikom v nagradnih igrah in od katerih je bila revidentka na podlagi določb ZDoh-1 dolžna obračunati in plačati akontacijo dohodnine.
omejitev lastninske pravice – služnost v javno korist – dovoljenost revizije – nedovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – jasno zakonsko besedilo – postopek pred izdajo upravnega akta – zelo hude posledice – pavšalne navedbe
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Iz določbe tretjega odstavka 59. člena EZ v zvezi s služnostnim upravičencem, v katerega korist se sklepa pogodba o ustanovitvi služnosti oziroma eventualno vodi postopek omejitve lastninske pravice s služnostjo, jasno izhaja, da se postopek omejitve lastninske pravice vodi v korist vsakokratnega izvajalca dejavnosti sistemskega operaterja infrastrukture, ki pa se v času odločanja personificira v trenutnem izvajalcu dejavnosti sistemskega operaterja infrastrukture. Gre namreč za splošno pravno normo, ki se tako v trajanju služnosti kot tudi služnostnem upravičencu realizira glede na dejansko stanje konkretnega pravnega razmerja.
Z vprašanjem, ali mora biti podana identiteta med predlogom sporazuma in kasnejšo zahtevo za omejitev lastninske pravice, revidentka posega v vsebinsko ustreznost predhodne faze upravnega postopka (vsebino ponudbe za sklenitev pogodbe o pridobitvi služnosti), ki pa ni predmet presoje Vrhovnega sodišča in kot tako po vsebini zadeve ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
S pavšalnimi navedbami, da izpodbijana odločitev posega v njeno ustavno pravico do zasebne lastnine in da odločitev o omejitvi lastninske pravice pomeni odvzem te pravice, saj lahko služnostni upravičenec na podlagi izpodbijane odločbe pridobi(va) gradbeno dovoljenje, revidentka ni izkazala zelo hudih posledic.
pripor - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice – ponovitvena nevarnost – milejši ukrep - zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost
V okviru zahteve za varstvo zakonitosti zoper sklep o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnice ni mogoče uveljavljati kršitev, ki naj bi bile storjene s prejšnjim pravnomočnim sklepom o podaljšanju pripora (zoper katerega zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena).
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-3. ZGO-1 člen 152. ZUP člen 290, 290/1, 297.
dovoljenost revizije – sklep o dovolitvi izvršbe izrečenega inšpekcijskega ukrepa – vrednostni kriterij – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme - zavrženje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V sklepu o dovolitvi izvršbe inšpekcijskega ukrepa odstranitve nelegalne gradnje obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Z navedbo, da ima izpodbijana odločitev za revidente usodne posledice, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - dejansko in ne pravno vprašanje – nekategorizirana cesta
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Z navedbami v zvezi z ugotovitvami, kje poteka cesta in kje je bilo postavljeno kamenje, revident ne izpostavlja pravnih vprašanj temveč dejanska, ta pa niso predmet presoje v revizijskem postopku in tudi ne morejo biti pomembna pravna vprašanja ter s tem razlog za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZDDPO člen 11, 12. ZDDPO-1 člen 20. Slovenski računovodski standardi (SRS) standard 21, 22.
dovoljena revizija - davek od dobička pravnih oseb – verodostojne knjigovodske listine – plačilo za opravljene storitve – odhodki – obstoj poslovnih dogodkov
Sporni računi in njim priložene listine (poročila o analizah vzorcev, iz katerih pa ni razvidno, kdo je te analize dejansko opravil) so vsebovali take pomanjkljivosti, da na njihovi podlagi strokovna oseba, ki ni sodelovala pri poslovnih dogodkih, ne bi(ni) mogla popolnoma jasno in brez kakršnihkoli dvomov spoznati naravo in obseg poslovnih dogodkov (SRS 21.9). V nadaljnjem ugotovitvenem postopku pa dejanski obstoj poslovnih dogodkov, na katerih naj bi temeljili sporni računi, tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni bil potrjen.
dovoljenost revizije – brezplačna pravna pomoč – nagrada odvetniku – odmera stroškov – razlaga besedne zveze „nagrada za narok“ - že rešeno pravno vprašanje – razlaga odvetniške tarife - pomembno pravno vprašanje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
O vprašanju razlage besedne zveze „nagrada za narok“ po tarifni številki 3102 Tarife kot sestavnega dela ZOdvT je Vrhovno sodišče že odločalo in zavzelo stališče. Zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nasprotje med izrekom in razlogi sodbe – pravice obrambe – odločanje o dokaznem predlogu – premoženjskopravni zahtevek – kršitev kazenskega zakona
Kljub načelni dolžnosti sodišča, da izvede predlagane dokaze, pravica do izvedbe dokaza ni neomejena. Če obstajajo upravičeni razlogi za zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov, jih sodišče ne bo izvedlo.
V našem pravu ni predvidena možnost prenosa že ustanovljene, vendar zaradi plačila ali drugega razloga izpraznjene hipoteke na novo terjatev oziroma možnost zamenjave zavarovane terjatve. Razlog je v učinkovanju načela akcesornosti.