URS člen 2, 22, 23, 25. ZPP člen 139, 139/6, 141a, 141a/7 142, 142/3, 142/4, 143, 143/3, 143/5, 224.
vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - vročitev sodbe - osebno vročanje - nadomestna vročitev - vročanje obvestila o sodnem pisanju v hišni predalčnik - zakonska fikcija vročitve - razlaga zakonske določbe - začetek teka roka - zavrženje pritožbe kot prepozne - zavrnitev revizije
Rok se izteče s pretekom zadnjega dneva in takrat tudi nastopijo posledice, ki jih določa zakon. To pa glede roka za dvig pošiljke iz četrtega odstavka 142. člena ZPP pomeni, da se izteče s pretekom zadnjega petnajstega dne, takrat nastopi fikcija vročitve, rok za vložitev pravnega sredstva pa začne teči že šestnajsti in ne šele sedemnajsti dan po puščenem obvestilu.
Ker je bilo obvestilo puščeno v predalčniku odvetnice 31. 5. 2011, je petnajstdnevni rok za dvig pisanja oziroma za nastop fikcije vročitve potekel z iztekom 15. 6. 2011. Naslednji dan 16. 6. 2011 je v skladu z drugim odstavkom 111. člena ZPP začel teči petnajstdnevni pritožbeni rok in je iztekel 30. 6. 2011. Pritožba je bila vložena neposredno pri sodišču v petek 1. 7. 2011, torej en dan prepozno.
odgovornost izvajalca gradbenih del – odgovornost naročnika gradbenih del – krivdna odgovornost - solidarna odgovornost – mladoletni otrok kot oškodovanec - prispevek otroka k lastni škodi - deljena odgovornost - zmanjšanje odškodnine
Krivda ni predpostavka za presojo o obstoju in velikosti oškodovančevega prispevka k škodi. Zato povzročitelj škode lahko uveljavlja znižanje odškodnine zaradi prispevka oškodovanca tudi zoper tistega oškodovanca, ki po zakonu ne odgovarja za škodo, ki jo sam povzroči drugim; tak oškodovanec je tudi otrok do dopolnjenega 7 leta starosti.
fikcija vročitve - štetje rokov - osebno vročanje - hišni predalčnik
Da sodišče upošteva datum dejanskega prejema pisanja v pomenu 6. odstavka 139. člena ZPP, mora najprej vedeti, da je prišlo do kršitev pravil o vročanju. Na to okoliščino ga lahko opozori tudi stranka.
Fikcija vročitve po 4. odstavku 142. člena ZPP nastopi s pretekom zadnjega 15. dne, zato začne rok za vložitev pravnega sredstva teči že 16. in ne šele 17. dan po puščenem obvestilu.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – nejasni razlogi - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe
V ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je obdolženec uresničil vse objektivne znake očitanega kaznivega dejanja, je imelo sodišče druge stopnje podlago za ugotovitev, da je podana vzročna zveza med ravnanjem obdolženca in prepovedano posledico.
ZVD člen 16. ZOR člen 154, 154/1, 192, 200, 200/1, 200/2, 201, 203.
povrnitev nepremoženjske škode - krivdna odgovornost – odgovornost delodajalca – nerazdelna odgovornost - nesreča pri delu – posredni oškodovanci – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega
Odškodninska odgovornost je odgovornost na podlagi zakona. Odgovorna oseba se ne more razbremeniti s pogodbenim prenosom svoje obveznosti poskrbeti za varnostne ukrepe na drugo osebo. Taka pogodba lahko učinkuje le med samima pogodbenikoma, torej inter partes, nima pa učinka v razmerju do oškodovanca.
Toženec je dolžan naročena, izdelana in prevzeta dodatna dela v stanovanju plačati tudi brez podpisa aneksa k pogodbi, saj je zaradi realizacije ustnega dogovora o izvedbi dodatnih del v kupljenem nedokončanem stanovanju napaka v obliki tega dogovora konvalidirala.
V našem pravu ni predvidena možnost prenosa že ustanovljene, vendar zaradi plačila ali drugega razloga izpraznjene hipoteke na novo terjatev oziroma možnost zamenjave zavarovane terjatve. Razlog je v učinkovanju načela akcesornosti.
ZRev-2 člen 2, 4, 74, 103, 104, 113, 114, 117. Mednarodni standardi revidiranja (MSR) standard 500. Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze člen 32, 32-3.
izrek opomina - revidiranje - kršitev pravil revidiranja - mednarodni standardi revidiranja - dvostopenjski postopek - revizijska dokumentacija - dokumentiranje postopkov preverjanja in pridobivanja dokazov za pripravo revizijskega mnenja - nadzor nad revidiranjem - bistvene kršitve pravil postopka - implementacija direktive 2006/43/ES - izločitev člana strokovnega sveta agencije - neaktivni revizorji - način opravljanja nadzora
ZRev-2 ne vsebuje določb o izločitvi v postopku odločanja, zato se (podrejeno in primerno) uporabijo določbe ZUP. Izločitveni razlogi so namreč navedeni v 35. členu in 37. členu ZUP, s tem, da je v prvem odstavku 37. člena ZUP naveden konkretno uveljavljani razlog (to je, da so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti uradne osebe). Vendar pa je pri institutu izločitve uradne osebe zaradi utemeljenega dvoma o njeni nepristranskosti bistveno, da mora zainteresirana stranka tovrstno izločitev zahtevati takoj, ko izve za izločitveni razlog. Iz upravnega spisa pa je razvidno, da sta A. N. in B. R. sodelovala pri odločanju o začetku postopka za izrek opomina. Ker tožeča stranka izločitvenih razlogov ni uveljavljala že tekom postopka nadzora, očitana kršitev pravil postopka ni podana.
Namen revidiranja računovodskih izkazov je zagotavljanje resničnega in poštenega prikaza finančnega stanja in poslovnega izida pravne osebe, ki predstavlja najcelovitejši vir informacij o delovanju gospodarskega subjekta na trgu. Iz tega sistemskega razumevanja nadzora nad delom pooblaščenih revizorjev je treba izhajati tudi pri razlagi in uporabi 74. člena ZRev-2 glede načina opravljanja nadzora. Iz celotne določbe 74. člena ZRev-2 je namreč razvidno, da je zakonodajalec postopek nadzora uredil izrazito široko.
ZRev-2 člen 3, 3-1, 3-2, 4, 4/1. Mednarodni standard revidiranja (MSR) 315. Mednarodni standard revidiranja (MSR) 220. Mednarodni standard revidiranja (MSR) 330. Mednarodni standard revidiranja (MSR) 230. Mednarodni standard revidiranja (MSR) 500. Mednarodni standard revidiranja (MSR) 250. Mednarodni standard revidiranja (MSR) 400. Mednarodni standard revidiranja (MSR) 310.
revidiranje - kršitev pravil revidiranja računovodskih izkazov – mednarodni standardi revidiranja – revizijska dokumentacija - dokumentiranje postopkov preverjanja in pridobivanja dokazov za pripravo revizijskega mnenja
Tožnik je v tožbi v veliki meri ponovil svoje navedbe iz postopka pred Agencijo, ne da bi se konfrontiral z njenimi ugotovitvami. Jedro očitkov Agencije namreč ni bilo, da tožnik ni opravil ustreznih revizijskih postopkov, temveč da ni dokumentiral preveritve točnosti in popolnosti pridobljenih informacij, kar bi šele omogočilo preverljivost njegovih izsledkov in zaključkov o revidiranju računovodskih izkazov Zavoda.
varstvo konkurence - začasna odredba – denarna kazen – težko popravljiva škoda
Tožniku bo z izvršitvijo izpodbijanega sklepa nedvomno nastala škoda. Vendar pa ne gre za škodo, ki je ne bi bilo mogoče povrniti. Če bo s tožbo uspel, mu bo plačana denarna kazen v celoti povrnjena. Plačilo denarne kazni zato samo po sebi ni škoda, ki ustreza pojmu težko popravljive škode v smislu določbe drugega odstavka 32. člena ZUS-1.
ukrep tržnega inšpektorja – delo na črno – posredovanje z nepremičninami – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
V zvezi z vprašanjem, ki ga kot pomembnega izpostavlja revident, ni konkretno in natančno navedeno, katero pravno pravilo naj bi bilo kršeno, prav tako niso opisane okoliščine, ki bi kazale na njegovo pomembnost in zaradi katerih bi bila odločitev o njem pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
S sklicevanjem na morebitne posledice v davčnih ali kazenskih postopkih revident ne more utemeljevati zelo hudih posledic izpodbijane odločbe, katere predmet je izrek inšpekcijskega ukrepa prepovedi opravljanja dejavnosti posredovanja z nepremičninami ter organiziranja obnove nepremičnin.
ZDDV-1 člen 63, 63/1, 84. ZDavP-2 člen 68, 68/1, 76, 76/1, 76/2. ZDDPO-2 člen 12, 12/3. Slovenski računovodski standardi (SRS) standard 21, 21-12.
dovoljena revizija zaradi vrednosti spora – davek na dodano vrednost – davek od dohodkov pravnih oseb – neizkazanost poslovnih dogodkov – neverodostojnost računov – dokazno breme - ocena davčne osnove – missing traderji – odmera dodatnega davka - cenitev davčne osnove – pogoji za odbitek vstopnega DDV – uveljavljanje odhodkov v obračunu
Odmera dodatnega davka je v obravnavanem primeru utemeljena zato, ker poslovni dogodki niso izkazani in ne zato, ker je revident posloval s t. i. missing traderji. Zato tudi po presoji revizijskega sodišča ni pomembno, ali je revident lahko sodeloval v postopkih davčnega inšpekcijskega nadzora nad temi družbami in ali je v smislu sodb Sodišča Evropske unije v združenih zadevah C-439/04 in C-440/04 (Axel Kittel)vedel ali bi moral vedeti, da posluje s t. i. missing traderji.
povrnitev nepremoženjske škode - sopotnik v avtomobilu – uporaba varnostnega pasu - ravnanje oškodovanca – oprostitev odgovornosti - nasprotje med ugotovitvami in izvedenskim mnenjem višina odškodnine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkljivosti sodbe
Sodišče prve stopnje obsega tožnikove nepremoženjske škode ni ugotovilo le na podlagi končnega povzetka v izvedenskem mnenju, ampak na podlagi celovite ocene vseh dokazov, zlasti tudi celotne zdravstvene dokumentacije in izpovedi tožnika. Izpoved stranskega intervenienta ter prič je sodišče ocenilo skupaj z drugimi dokazi in prišlo do ugotovitve, da je obseg zmanjšanja življenjske aktivnosti tožnika manjši kot pa je zatrjeval in izpovedoval tožnik, zato so revizijski očitki v tej smeri neutemeljeni.
zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem
Po presoji revizijskega sodišča je v primerih, ko je zoper povzročitelja škode tekel kazenski postopek, za presojo pravočasnosti odškodninske tožbe pomemben način, na katerega je bil ta postopek zaključen: če je pravdno sodišče na njegovo odločitev vezano, obstoja kaznivega dejanja ni dovoljeno ugotavljati kot predhodno vprašanje v odškodninski pravdi; če pravdno sodišče na odločitev, s katero se je kazenski postopek zaključil, ni vezano, sme samo v odškodninski pravdi izjemoma odločati o obstoju kaznivega dejanja kot o predhodnem vprašanju.
Če kazenskega postopka ni bilo, ni odločbe, na katero bi bilo pravdno sodišče lahko vezano in je položaj enak kot v primeru, ko se kazenski postopek zaključi z odločbo, na katero pravdno sodišče v odškodninski pravdi ni vezano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0017071
ZPP člen 7, 7/1, 212, 339, 339/2-14. OZ člen 82, 164, 179.
razpravno načelo - razlaga pogodbe - pravno vprašanje - dejansko vprašanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - povrnitev nepremoženjske škode - razžalitev dobrega imena in časti - podlage odškodninske odgovornosti - nastanek škode - trditveno in dokazno breme
Tožnik je navedel (zgolj), kakšna škoda naj bi mu nastala zaradi toženčevega ravnanja; ta opredelitev je bila tudi povsem konkretna, ni pa nadalje (niti po pozivu sodišča) navedel prav ničesar za utemeljitev sklepa, da je škoda, katere povračilo uveljavlja, res (sploh) nastala.
Razlaga pomena in učinkov določb (pisne) pogodbe pomeni pravno vprašanje, ugotavljanje njene vsebine, to je izražene pogodbene volje strank, pa dejansko vprašanje.
Glede na naravo dednega dogovora (pogodba civilnega prava), nestrinjanje dediča s predlaganim dednim dogovorom, ne posega v pravno varovane pravice ali na zakon oprto osebno korist ostalih sodedičev. Enak učinek ima praviloma tudi zavrnilna odločba centra za socialno delo, izdana na podlagi 191. člena ZZZDR.
Glede na možnosti dedovanja, ki jih za dedovanje zaščitene kmetije določa ZDKG, tudi po presoji Vrhovnega sodišča, predlagani dedni dogovor ni koristen za mladoletnega tožnika. Prav otrokove koristi pa morajo biti glavno vodilo v vseh postopkih, kjer se odloča o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih. Ker predlagani dedni dogovor mld. tožniku ni v korist, zavrnitev odobritve le-tega varuje njegove koristi in zato očitno ne posega v pravice ali pravne koristi mld. tožnika.
dovoljenost revizije – zelo hude posledice – nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela na objektih in napravah na melioracijskih območjih
Zelo hude posledice so nedoločen pravni pojem, ki ga je treba presojati v vsakem primeru posebej. Revident mora obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.
nediferencirana vrednost spornega predmeta - trditveno in dokazno breme - predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - avrženje predloga za dopustitev revizije
Trditveno in dokazno breme glede obstoja formalnih pogojev za odločanje o predlogu za dopustitev revizije je na strani predlagatelja.
Tožnik v predlogu (s prilogami) ni izkazal, da je bila v konkretnem pravdnem postopku pravočasno navedena vrednost spornega predmeta za vsakega od nepovezanih zahtevkov, ki jih uveljavlja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006060
ZKP člen 378, 424, 424/1. KZ-1 člen 20, 175.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - seja pritožbenega senata - obvestilo o seji – kršitev kazenskega zakona – zloraba prostitucije – sostorilstvo
Če iz opisa dejanja v izreku in obrazložitve sodbe izhaja presoja sodišča, da sta obsojenca pri očitanem kaznivem dejanju delovala kot sostorilca, mora to njuno dejanje pravno opredeliti kot kaznivo dejanje (po drugem in prvem odstavku 175. člena KZ-1) v zvezi z 20. členom KZ-1 (storjeno v sostorilstvu).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom v nepristranskost sodišča – vpliv politične stranke
Pavšalnih trditev o nepristranskosti sodišča po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP. Na podlagi dosedanjega ravnanja sodišča v obravnavanem sporu ni mogoče sklepati, da bi bile prisotne okoliščine, zaradi katerih bi to imelo osebne razloge za odločanje v korist ene izmed strank in ki bi onemogočale ali oteževale objektivno, nepristransko sojenje z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev.