inšpekcijski ukrep – nelegalna gradnja – dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Trditevno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Če pravno vprašanje, ki se nanaša na vsebino zadeve, ni konkretizirano in jasno izpostavljeno in tudi ni pojasnjeno, katero pravno pravilo naj bi bilo kršeno, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Revidentka ni pojasnila in izkazala, zakaj naj bi bile posledice, ki jih navaja, zanjo zelo hude posledice, zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ZTLR člen 33. SPZ člen 267. ZIZ člen 64. URS člen 4, 33.
nedopustnost izvršbe – ugovor tretjega – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – varstvo pričakovane pravice - vpis v zemljiško knjigo – pridobitev zastavne pravice na podlagi sklepa o izvršbi
Ugovor tretje osebe, da izvršba ni dopustna, se uveljavlja v tožbi proti upniku izvršilnega postopka. Tožeča stranka bi morala dokazati, da ni dopustna izvršba na spornih nepremičninah, ker ima na njih lastninsko pravico.
Pri pridobitvi lastninske pravice na podlagi pravnega posla je za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini potreben vpis v zemljiško knjigo. Toda URS varuje poleg obstoječe zasebne lastnine tudi t. i. pričakovane pravice, zato je treba pretehtati pravice tretje osebe, ki je opustila vpis, in zastavnega upnika, ki pridobi zastavno pravico šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZPNačrt člen 14. ZGO-1 člen 10. Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj člen 3, 3/2.
dovoljena revizija – izdaja gradbenega dovoljenja – pomembno pravno vprašanje – zagotovitev parkirnih mest – trajna uporaba parkirnih mest – bližina parkirne hiše namenjene splošni rabi
Pogoj zagotovitve parkirnih mest po 3. členu Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj je izkazan v primeru obstoja parkirne hiše, katere uporaba je pod enakimi pogoji dostopna vsem in ki omogoča časovno neomejeno parkiranje.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 89. ZDavP-1 člen 127, 130, 131, 132. ZDavP-2 člen 158, 167.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – davčna izvršba – ugovor tretjega
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na ravidentu.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila.
ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 15.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost – izvršba na denarna sredstva – prebivališče dolžnika
Za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, je odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz centralnega registra prebivalstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VS0015073
ZUstS člen 43, 44. OZ člen 1060. ZOR člen 277. ZIZ člen 22. ZPP člen 311, 311/1, 311/2, 311/3.
zamudne obresti – prenehanje teka zamudnih obresti - prepoved ne ultra alterum tantum – razveljavitev prehodne določbe OZ – učinkovanje ustavne odločbe – posledice razveljavitve zakona - časovna opredelitev teka zamudnih obresti v izreku sodne odločbe izvršilni naslov – upoštevanje ustavne odločbe v izvršilnem postopku - dopuščena revizija
Razveljavitev prehodne določbe OZ z ustavno odločbo U-I-300/04 ima za posledico drugačno (spremenjeno) obravnavanje obligacijskih razmerij, nastalih za časa veljavnosti ZOR (uveljavlja prepoved ne ultra alterum tantum tudi za obligacijska razmerja, nastala pred OZ) in ne more imeti učinka za nazaj (pred začetkom učinkovanja razveljavitve) oziroma ne daje podlage za uveljavljanje (obogatitvenih) zahtevkov za opravljena pravna dejanja na podlagi dotlej veljavne zakonodaje.
razlastitev – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - ni pomembno po vsebini zadeve – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se ne nanašajo na vsebino zadeve oziroma niso pomembna po vsebini zadeve.
Ker revident zatrjevanih posledic ni izkazal in tudi ni pojasnil, zakaj naj bi bile posledice, ki jih zatrjuje, zanj zelo hude, pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ZPP člen 229, 229/2, 260, 263, 339, 339/2-8. URS člen 22.
dokazovanje - primeren dokaz - zaslišanje stranke - zaslišanje otroka kot stranke v postopku - pravica do enakega varstva pravic
Kot stranka se lahko zasliši tudi otrok, saj je bilo strokovno ugotovljeno, da imajo tudi že zelo majhni otroci enake senzorne sposobnosti kot odrasli. Zaslišanje otroka kot stranke je bilo predlagano v tožbi zato, ker je bil otrok navzoč v ključnih trenutkih, ko so policisti izvajali dejanja, za katera bi lahko odškodninsko odgovarjala tožena stranka. Zato je vsekakor utemeljeno zahtevati izvedbo dokaza z zaslišanjem otroka kot stranke in torej ne gre za neprimeren dokaz, katerega izvedbo bi lahko sodišče vnaprej zavrnilo.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 32, 32/2. ZPP člen 339, 339/14.
odstranitev tujca iz države - začasna odredba – izkazanost težko popravljive škode – poseg v družinsko življenje – dokazovanje negativnih (neobstoječih) dejstev
Ker sodišče prve stopnje ni prepričljivo zavrnilo vseh zatrjevanih navedb v zvezi z možnostjo nastanka težko popravljive škode (ki se nanašajo na poseg v pravico do zasebnega in družinskega življenja), izpodbijani sklep ne vsebuje vseh razlogov o odločilnih dejstvih in je zato podana absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0015074
OZ člen 367, 1060. ZOR člen 277. ZIZ člen 55, 55/1-8.
zahteva za varstvo zakonitosti - zamudne obresti - izvršilni postopek - izvršilni naslov - prenehanje teka zamudnih obresti - časovne meje pravnomočnosti - načelo formalne legalitete - prepoved ne ultra alterum tantum - učinkovanje ustavne odločbe - razveljavitev prehodne določbe OZ - posledice razveljavitve zakona - upoštevanje ustavne odločbe v izvršilnem postopku - opredelitev zamudnih obresti v izreku izvršilnega naslova - naknadno prenehanje terjatve
Če so za opredelitev zamudnih obresti v izvršilnem naslovu navedeni vsi relevantni parametri, ugotovi višino obresti nominalno z razlago sodišče v izvršilnem postopku - s čimer ne odstopa od izvršilnemu postopku imanentnega načela stroge formalne legalitete in z ničemer ne posega v časovne meje pravnomočnosti, saj, ravno nasprotno, ohranja „zvestobo“ izvršilnemu naslovu, če ugotovi višino obresti znotraj kriterijev njihove določljivosti, opredeljenih v izvršilnem naslovu.
ZUS-1 člen 96, 96/1-4, 100, 100/1. ZPP člen 70, 70-2, 70-6.
obnova revizijskega postopka – izločitev sodnika – izkazanost razloga za obnovo
Z navedbami o okoliščinah, ki so v očitnem nasprotju s podatki in dejstvi, ki izhajajo iz javno dostopnih aktov in jih zato Vrhovno sodišče ocenjuje kot neverodostojne, ni mogoče verjetno izkazati obstoja obnovitvenega razloga po 4. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1.
Izločitveni razlog po 2. točki 70. člena ZPP se nanaša na okoliščino zaposlitve sodnice v času sojenja oziroma odločanja v konkretnem primeru, tega pa tožeča stranka v predlogu za obnovo postopka niti ne zatrjuje niti ni sporno, da ta okoliščina ne obstaja.
Kolikor sodišče druge stopnje v svoji odločbi ne presodi vseh navedb pritožbe, ne stori bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, temveč kršitev prvega odstavka 395. člena ZKP, ki pa se upošteva le, če je takšna kršitev vplivala na zakonitost odločbe sodišča druge stopnje.
ZKP člen 201, 201/1-3, 365, 371, 371/1-5, 371/1-11. ZDT-1 člen 188.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – upravičeni tožilec – prenos pristojnosti - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice - utemeljen sum – ponovitvena nevarnost – popravni sklep – načelo sorazmernosti – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če sodišče oceni priložene dokaze, a ga ne prepričajo, ne moremo govoriti o nasprotju med odločilnimi dejstvi in listinami v spisu, ampak o tem, da se zagovornik ne strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006059
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2, 424, 424/1. KZ člen 95, 96, 244.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nasprotja v izreku - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - odvzem premoženjske koristi - kršitev kazenskega zakona - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Na Vrhovnem sodišču pri reševanju zahteve za varstvo zakonitosti ni preizkusa po uradni dolžnosti, zato mora vložnik, če hoče z zahtevo uspeti, uveljavljano kršitev obrazložiti.
denacionalizacija – pravni interes – odpravljena odločba tožene stranke – revizija stranke z interesom
Revizija, ki jo vloži stranka z interesom zoper pravnomočno sodbo, s katero je bila odpravljena odločba tožene stranke ter zadeva vrnjena toženi stranki v ponovni postopek, ni dovoljena.
Ker se obresti pri izračunu vrednosti spornega predmeta ne upoštevajo, revizija (kljub dejstvu, da jo je Vrhovno sodišče s sklepom II DoR 574/2010 z dne 10. 3. 2011 dopustilo) ni dovoljena.
ZOR člen 133, 387, 1040. UZITUL člen 19, 22. b. MSVN člen 2. ZGD člen 31.
spremenjene okoliščine - zastaranje - pogodba o bančnem depozitu - hrvaški varčevalci - vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ
Ugovor, da gre za nasledstveno vprašanje, bi bil lahko pomemben, če bi šlo za spor o prevzemu jamstva med državami naslednicami bivše SFRJ ali bankami različnih držav naslednic, ki so po razpadu SFRJ prevzele obveznosti za devizne hranilne vloge v posameznih državah naslednicah. V obravnavani zadevi pa gre za spor med posameznim varčevalcem in Ljubljanske banke d.d., pri reševanju katerega ta ugovor ni utemeljen. Nenazadnje je tudi Ustavno sodišče v odločbi št. Up-1857/07, U-I-161/07 z dne 3. 12. 2009 zavzelo stališče, da ureditev, ki veže nadaljevanje prekinjenih in odloženih postopkov v zvezi z deviznimi hranilnimi vlogami na rešitev zapletenega nasledstvenega vprašanja, ki ni odvisno le od volje slovenskega zakonodajalca, pomeni v okoliščinah obravnavanega primera za imetnike deviznih hranilnih vlog arbitrarno negotovost, ki povzroči izvotlitev pravice do sodnega varstva. Poudarilo je, da noben cilj ne more upravičiti posega v pravico do sodnega varstva, če je njegova posledica sprejem ukrepa, ki to pravico povsem izključuje. Pravilno je torej izhodišče sodišč prve in druge stopnje, da je spore med posameznimi varčevalci in Ljubljansko banko d.d. iz sklenjenih pogodb o bančnem depozitu treba reševati upoštevajoč splošna pravila obligacijskega prava.
Odločitev tožene stranke, da prevzame obveznosti GF Zagreb pred dokončno sanacijo podružnice in da soglaša s tem, da podružnica samostojno porablja dinarske brezobrestne kredite, ki so bili odobreni na račun prenakazanih deviznih vlog, je bila poslovna odločitev tožene stranke, ki nikakor ne more vplivati na njeno odgovornost za obveznosti podružnice v razmerju do posameznih varčevalcev.
Institut spremenjenih okoliščin je namenjen uravnoteženju obveznosti pogodbenih strank, potem ko je ta zaradi spremenjenih okoliščin porušena, pri čemer je treba upoštevati pravna položaja obeh pogodbenih strank. Pri uporabi tega instituta je zato vselej treba izhajati iz načel pravičnosti in poštenja. Odločitev, za kakršno se zavzema tožena stranka, bi bila s stališča tožnika, ki je v tem pogodbenem razmerju v primerjavi s toženo stranko, ki je gospodarska družba, šibkejša pogodbena stranka, nepoštena in nepravična.
V drugem odstavku 387. člena ZOR je izrecno navedeno, da dolg lahko pripozna dolžnik tudi posredno, npr. s tem, da plača obresti. Pravilna je odločitev sodišča druge stopnje, da ima pripisovanje obresti enak učinek in se je s tem zastaranje pretrgalo.
zakonitost splošnega akta s posamičnim učinkom – revizija - dovoljenost – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena, če ne gre za akt, v katerem je pravica oziroma obveznost izražena v denarju.
Pomembno pravno vprašanje mora biti zastavljeno konkretno in natančno, navesti je treba pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja; obrazložiti je treba, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; če tega ni, revizija po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Če niso navedene konkretne posledice, ki za revidenta nastanejo zaradi izpodbijanega akta, oziroma ni pojasnjeno, zakaj so te posledice za revidenta zelo hude, revizija po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.