zagovornik - pravica do zagovornika - postavitev zagovornika iz razloga pravičnosti
Določba 3. odstavka 12. člena ZKP poleg težkih gmotnih razmer, ki bi obdolžencu onemogočale zagotoviti si zagovornika, določa še, da mora obdolženec zahtevati formalno obrambo - od sodišča mora torej zahtevati, da mu postavi zagovornika, ker si ga sam glede na svoje slabo finančno stanje ne more privoščiti. Ker v konkretnem primeru te zahteve ni podal, sodišče o postavitvi zagovornika v interesu pravičnosti ni bilo dolžno odločati.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-14.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja
Podpiranje oseb, ki so pobegnile pred oblastmi, je kot znak kaznivega dejanja po 14. točki 3. člena ZKLD moralo biti takšno, da je takim osebam omogočilo ali bistveno olajšalo preživetje, gibanje, nastanitev oziroma skrivanje, da jih pristojni državni organi niso odkrili. Zato ni nobenega dvoma, da podpiranja ne predstavlja obiskovanje, naročilo izdelave copat in izročitev steklenice vina taki osebi.
URS člen 20, 20/1.ZKP člen 201, 201/1-3, 202, 202/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - objektivne okoliščine - teža kaznivega dejanja - stopnja ponovitvene nevarnosti - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - varnost ljudi
Ker je obtožencu očitano, da naj bi soobtoženemu prodal 78 tablet ekstazi, za nadaljnjo prodajo pa naj bi hranil 462 tablet te vrste, je sodišče na podlagi tega za obtoženca obremenjujočega ravnanja utemeljeno sklepalo na takšno težo njegovega dejanja, ki ima kot ena izmed naštetih objektivnih okoliščin iz 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP odločilen pomen pri ugotavljanju razloga ponovitvene nevarnosti.
S preprodajo drog, ki povzročajo odvisnost, se v kar največji meri ogroža zdravje in tudi življenje ljudi, pri čemer ni mogoče spregledati, da je narkomanija v stalnem porastu. Poleg tega že po naravi kazniva dejanja te vrste zahtevajo vselej določeno stopnjo povezanosti med storilci, zato predstavljajo takšno ogrožanje varnosti ljudi, pri katerem zadostuje za odreditev oziroma podaljšanje pripora nižja stopnja verjetnosti ponovitve kaznivih dejanj kot v primerih, v katerih varnost ljudi ni tako hudo ogrožena.
Ker je sodba, s katero je bilo med drugim obsojenki naloženo plačilo stroškov iz 7. točke 2. odstavka 92. člena ZKP, postala pravnomočna, je razpravljanje o vsebini oziroma o zakonitosti odločbe o stroških postopka po pravnomočnosti sodbe nedopustno (10. člen ZKP).
ZKP člen 39, 354, 354/1, 371, 371/1-2, 384, 424, 424/1.
identiteta med obtožbo in sodbo - izločitev sodnika - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona
S tem ko je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovitev dokaznega postopka iz opisa kaznivega dejanja ponarejanja listin po 1. odstavku 256. člena KZ izpustilo očitek iz obtožbe, da je obsojenec na pogodbi lastnoročno podpisal tudi A.Š. (in ne le Al.Š.), ni prekoračilo obtožbe, kljub spremenjenemu opisu pa je podana tudi subjektivna in objektivna identiteta med obtožbo in sodbo.
Stranki, ki v zakonskem roku ni uporabila pravice zahtevati izločitve sodnika prve stopnje, pa za to ni bilo objektivnih ovir (kar pomeni:
stranki, ki ne izpolnjuje pogoja iz 384. člena ZKP), ni dovoljeno uveljavljati z zahtevo za varstvo zakonitosti, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 2. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21551
URS člen 27.KZ člen 29.ZKP člen 201, 201/1-1, 420, 420/2, 3.
udeležba pri kaznivem dejanju - napeljevanje - meje kazenske odgovornosti udeležencev - domneva nedolžnosti - pripor - begosumnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V primeru, ko je kaznivo dejanje rezultat delovanja več oseb, je odgovornost napeljevalca in pomagača vezana le na storitev kaznivega dejanja v objektivnem pomenu (limitirana akcesornost), ne pa tudi na kazensko odgovornost storilca (29. člen KZ). Zato dejstvo, da storilec še ni bil obsojen, ne more biti ovira za vodenje postopka zoper napeljevalca, zoper njega vložena obtožnica pa tudi ne pomeni posega v ustavno pravico domneve nedolžnosti glede storilca.
Zagovornik opozarja na nasprotje med navedbami obtožnice o slabem obtoženčevem premoženjskem stanju kot motivu za storitev kaznivih dejanj ter navedbami izpodbijanih sklepov, ki da ugotavljata obtoženčevo dobro premoženjsko stanje in to okoliščino upoštevata kot podlago za sklepanje o obtoženčevi begosumnosti. Na ta način ne uveljavlja "protispisnosti" ampak ponuja drugačno presojo okoliščin, pomembnih za oceno obtoženčeve begosumnosti. Zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
obnova kazenskega postopka - novi dokazi - zavrženje zahteve za obnovo - očitna neprimernost novega dokaza
Kot očitno neprimeren dokaz, zaradi česar sodišče zavrže zahtevo za obnovo postopka po 1. odstavku 413. člena ZKP, je mogoče oceniti dokaz, ki nima nič skupnega z zadevo ali dokaz, ki je očitno nepomemben za presojo odločilnih dejstev oziroma ki ne bi mogel vplivati na spremembo sodbe, četudi bi držalo tisto, kar iz tega dokaza izhaja.
Tožeča stranka ni upravičena do povračila plačanih uvoznih dajatev za tisti del blaga, ki ga je predelala pred začetkom zahtevanega carinskega postopka z ekonomskim učinkom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21552
KZ člen 325, 325/1. ZVCP člen 102, 102/3.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - kršitev dolžnostnega ravnanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zakonsko bistvo malomarnostnih kaznivih dejanj, kamor sodi tudi kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 325. členu KZ, je kršitev dolžnostnega ravnanja. Tega v cestnem prometu ne opredeljujejo zgolj določbe, ki so sankcionirane kot prekršek, pač pa tudi splošne določbe prometnih predpisov, iz katerih izhajajo določene omejitve, prepovedi in obveznosti za udeležence v cestnem prometu, njihova kršitev pa ni opredeljena kot prekršek.
Neupoštevanje prometnega znaka za prepoved "ustavi" je mogoče presojati le kot kršitev splošne določbe o prometni signalizaciji po 3. odstavku 102. člena ZVCP.
URS člen 29, 29-1.ZKP člen 12, 12/4, 83, 83/3, 288, 288/3, 371, 371/1-8, 424, 424/1.
čas za pripravo obrambe - skrajšanje roka za pripravo obrambe - nedovoljeni dokazi - izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona
Obtoženec se lahko odpove pravici do osemdnevnega roka za pripravo obrambe iz 3. odstavka 288. člena ZKP tudi s konkludentnim ravnanjem.
ZPP člen 191, 196, 367, 380, 481, 481/2, 483, 483/1-6, 490.ZZK člen 5.ZOR člen 12, 18.
dovoljenost revizije - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - spori o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah - spori zaradi motenja posesti - spori v zvezi s stečajnim postopkom - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - načelo vestnosti in poštenja - pridobitev zastavne pravice - dobra vera - povprečna skrbnost - skrbnost zastavnega upnika - huda malomarnost
V 483. členu ZPP je zakonodajalec za nekatere vrste sporov namesto subjektivnega kriterija izbral drug, objektivni kriterij za opredelitev gospodarskega spora. Tudi v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom, veljajo pravila o gospodarskih sporih. V tej zadevi pa ne gre za gospodarski spor, ker ne gre za spor, ki bi nastal v zvezi s stečajnim postopkom. Na načelo zaupanja v zemljiško knjigo se lahko sklicuje le pridobitelj, ki je bil v dobri veri. Upoštevanje dobre vere ne pomeni izničenja načel zemljiškoknjižnega prava, ampak le uravnoteženje teh načel z drugimi splošnimi pravnimi načeli, ki zavezujejo vse udeležence v pravnem prometu. Pridobitelj pravice, ki se je zanesel na zemljiško knjigo, je v slabi veri le, če zaradi svoje hude malomarnosti ni vedel za obstoj izvenknjižne pravice.
Kakšno skrbnost bi moral v posameznem primeru pokazati bodisi samo povprečno bodisi posebno skrbni pridobitelj, je odvisno tudi od dejanskih okoliščin vsakega primera posebej. Pomembno je tudi to, kakšne pravice si stojijo nasproti. Zahteve, da si mora hipotekarni upnik tudi v naravi ogledati nepremičnine, ki so predmet zastave, če naj ohrani možnost, da se sklicuje na zaupanje v zemljiško knjigo, tudi za posebno skrbnega gospodarstvenika ni mogoče postaviti kot pravilo.
Iz obvezne razlage 67. člena Zakona o zadrugah izhaja, da se v upravnih postopkih v zadevah vračanja premoženja po Zakonu o zadrugah uporabljajo določbe o denacionalizaciji, tako v procesnem kot v materialnopravnem pogledu. Zakon o zadrugah je tudi predpis, ki je izrecno naveden v 2. členu Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu, ki je ustanovljen kot finančna organizacija za poravnavo obveznosti upravičencem po Zakonu o denacionalizaciji, Zakonu o zadrugah in drugih predpisih, ki urejajo denacionalizacijo. Zato je tudi v postopkih vračanja premoženja po Zakonu o zadrugah mogoče vrniti premoženje v obliki odškodnine.
Toženčeva izvajanja o tem, da sam na tožnico ni izvajal nobenih pritiskov in da za sporno ravnanje brata ni vedel, niso pravno pomembna za izpodbojnost pogodbe po prvem odstavku 60. člena ZOR.
neupravičena pridobitev - pravila vračanja - pridržek pravice - obseg vrnitve
Tožeča stranka je že pri končnem plačilu sumila, da ni dolžna plačati zadnjega končnega plačila in ni privolila v prikrajšanje. Ker je tožena stranka že v odgovoru na tožbo navedla, da je s plačilom pogojevala izročitev A testov in listin, ki jih je tožeča strank-a potrebovala za to, da bi lahko začela z delom, sta pravilno šteli, da je bila tožeča stranka ekonomsko prisiljena v plačilo toženi stranki. Poleg tega si je tožeča stranka tudi pridržala pravico zahtevati vrnitev plačila. Sodišči prve in druge stopnje sta namreč verjeli tožniku, da je pri končni gradbeni situaciji posumil v korektnost obračuna in je to izrazil direktorju tožene stranke.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - pojem nevarne stvari in nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca - objektivna in krivdna odgovornost - domneva vzročnosti
Toda sodišče druge stopnje je pravilno ugotovilo, da sama priprava terena za asfaltiranje z grobim nasutjem gramoza ni nevarna stvar. Tudi izstopanje iz kabine osebnega avtomobila, ki ima samo dvoje prednjih vrat, ni nevarna dejavnost in jo ljudje vsakodnevno izvajajo. V reviziji tožnik povezuje izstopanje iz avtomobila na grobo nasuta in neravna tla, vendar tudi v takem primeru nevarnost ni povečana, če tisti, ki izstopa, ve, da tla niso ravna.
ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 177, 179, 179/2, 200, 200/1, 200/2.
povzročitev škode - odgovornost proizvajalca stvari z napako - okužba s salmonello - objektivna in krivdna odgovornost - povrnitev negmotne škode - individualizacija odškodnine - telesne bolečine - strah
S tem, ko je sodišče druge stopnje presodilo toženčevo odgovornost za krivdno, ni kršilo materialnega prava v njegovo škodo, ker velja tako po sistematiki, s katero je odgovornost urejena v ZOR-u, kot po pravni teoriji, objektivna odgovornost za manj ugodno za odgovornega kot krivdna. Namreč pri subjektivni odgovornosti lahko odgovorna oseba dokazuje prav vse okoliščine, da je škoda nastala brez njene krivde, medtem ko se pri objektivni odgovornosti lahko razbremeni odgovornosti le v primerih, ki jih zakon dopušča (177. člen ZOR). Okoliščine, ki so bile ugotovljene v obravnavanem primeru (predvsem, da je T. V. že dan pred okužbo tožnikov zbolela po vseh kliničnih znakih za hudo črevesno boleznijo in kar bi moral biti zadosten signal gostincu, da podvzame preventivne ukrepe), so dajale potrebno dejansko podlago za zaključek o krivdni odgovornosti toženca.
razrešitev dolžnosti namestnika predsednika Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic - sklep Vlade RS
Sklep Vlade RS o razrešitvi dolžnosti namestnika predsednika in o imenovanju novega namestnika predsednika Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic nima značaja upravne odločbe po ZUP, saj ga kot takega ne označujeta ZPKri (9. člen), niti sklep Vlade RS o ustanovitvi navedene komisije in o imenovanju predsednika, namestnika predsednika in članov komisije z dne 11.9.1997.