ZOR člen 16, 154, 154/1, 178, 192. ZTVCP (1988) člen 10, 10-53, 10-54, 40, 59, 59/1.
odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - trčenje motornega kolesa in motornega vozila - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - stopnja krivde oškodovanca
Sodišči sta morali presoditi, če je tožnik upravičen do povrnitve vse škode, ali samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine, ker je morda sokriv (192. člen ZOR). Zato sta presojali tudi pravilnost tožnikove vožnje in ugotovili, da ni bila pravilna. Tožnik se je z motornim kolesom sicer pravilno vozil po voznem pasu in ne po kolesarski stezi, toda po napačni strani in s hitrostjo 40 km/h. Ne glede na razliko sodišč v oceni, ali je tožnik v trenutku nesreče prehiteval druga vozila, ali je vozil mimo ustavljenih vozil (53. ali 54. točka 10. člena ZTVCP, Ur. l. SFRJ, št. 50/88), bi moral po prvem odstavku 59. členu tega zakona voziti po levi strani vozil in to s hitrostjo, ki je prilagojena cestnim razmeram (40. člen ZTVCP), zlasti gostoti prometa. Ker pa tožnik ni vozil v skladu z navedenimi pravili, je kljub temu, da je glavni povzročitelj nesreče prvi toženec, deloma tudi sam kriv za nesrečo in za škodo.
Revizijsko sodišče se strinja tudi z oceno, da je za nesrečo v pretežni meri kriv prvi toženec, ki je povzročil nesrečo, zato je njegov delež krivde občutno višji (70%), toda tudi tožnikov delež ni zanemarljiv in je ustrezno ocenjen na 30%.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Tudi, če se je prisilni ukrep okupatorja za izselitev tožnikove družine že začel, kar pa iz podatkov spisa ni dokazano, pa je prenehal s tistim trenutkom, ko je tožnikov oče odpeljal celotno družino v Nemčijo, kjer je delal za nemškega delodajalca že od leta 1940.
pridobitev lastninske pravice - solastnina na nepremičnini - adaptacija - spojitev - gradnja na tujem zemljišču - ustvaritev nove stvari
Zaradi vlaganj ob adaptaciji je prišlo do povečanja vrednosti nepremičnine, vendar ni nastala nova stvar, zato to ni nobeden od pridobitnih načinov iz 21. člena ZTLR za pridobitev stvarne pravice.
ZPP člen 39, 41, 41/2, 182, 182/2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - pravnomočna odločitev o tožbenem zahtevku - zavrženje revizije
Zahtevek iz odškodninske podlage spora je znašel 3,270.000 SIT. Odločitev o tem delu zahtevka je pritožbeno sodišče na tožničino pritožbo v celoti razveljavilo. Ta ugotovitev pa je odločilnega pomena za odločitev o tožničini reviziji zoper odškodninski del spora, ki prav tako ni dovoljeno, ker o nobenem delu odškodninskega zahtevka ni pravnomočno odločeno v postopku na drugi stopnji.
Zneska vnaprej plačane najemnine ni mogoče opredeliti kot škodo, ker je ta predmet povračilnega zahtevka zoper tožnikovega sopogodbenika drugega toženca (peti odstavek 132. člena ZOR). Ta znesek niti v razmerju do prvega toženca ne predstavlja škode, ker ima tožnik pravnomočno prisojeno terjatev in mu škoda še ni nastala. Ker pa tožnik uveljavlja prav to in ker ta znesek glede na obrazloženo ni škoda, manjka eden od nujnih elementov odškodninskega delikta in zato prvi toženec glede tega zneska ni odškodninsko odgovoren.
Ker gre za zahtevke z različno dejansko in pravno podlago, je treba dovoljenost revizije presojati glede odločitve o vsakem zahtevku posebej. Tako določa drugi odstavek 41. člena ZPP, ki je umeščen v poglavje z naslovom Ugotovitev vrednosti spornega predmeta in ureja vprašanja v zvezi z vrednostjo spornega predmeta v celoti, tako glede pristojnosti kot tudi glede pravice do revizije.
Ker so se razmere v Makedoniji po podpisu sporazuma med makedonsko vlado in upornimi Albanci na Ohridu leta 2001 umirile, pri tožnici ne obstojijo razlogi za priznanje azila v Republiki Sloveniji.
Če sodišče višino odškodnine za premoženjsko škodo ugotovi ob upoštevanju razmer, ki so obstajale v nekem obdobju pred odločitvijo v sporu, prisodi vtoževane zakonske zamudne obresti od tako določene odškodnine že od dneva zamude dalje, in ne šele od dneva izdaje sodbe.
Tožeča stranka v tem postopku ne more uspeti s pritožbenimi ugovori, ki se nanašajo na sklep, s katerim je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 41. člena ZUS odločilo, da bo zahtevke obravnavalo in o njih odločalo ločeno, saj se ne nanašajo na pravno in dejansko podlago izpodbijanega sklepa o odmeri sodne takse.
ZDR (1990) člen 33, 100, 100/1-2. ZTPDR člen 83, 83/1.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - program razreševanja - kriteriji
Ker tožena stranka ni sprejela posebnega programa za razreševanje presežnih delavcev in da pri določitvi tožnika kot presežnega delavca ni upoštevala nobenih, sicer izrecno predpisanih kriterijev, za odločitev o prenehanju delovnega razmerja tožnika kot presežnega delavca ni bilo zakonite pravne podlage.
Čeprav ni meril za določanje denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, mora biti vsaka odškodnina obravnavana glede na vse dane okoliščine, ker je vsak oškodovanec samostojen primer, ki mu gre odškodnina za njegovo negmotno škodo v mejah določenih v 200. členu ZOR.
delovno razmerje pri delodajalcu - delovni čas - delovno razmerje s krajšim delovnim časom - plačilo odpravnine
Ker gre po mnenju revizijskega sodišča za dve delovni razmerji s krajšim delovnim časom pri različnih delodajalcih po določbi 46.
člena ZDR, ne more biti pravilen zaključek v izpodbijani sodbi, da je pravna podlaga za vtoževana zneska samo pogodba iz leta 1990.
Nelogično in tudi v nasprotju s sklenjenimi pogodbami bi bilo, če bi tožena stranka ob četrtinski delovni obveznosti tožnika njemu odgovarjala za celotne obveznosti iz delovnega razmerja.
Tožnik je s tem, ko je na izvod zelene karte tujcu - izdane v nasprotju z navodili tožene stranke - in namenjene evidenci območne enote zavarovalnice - vpisal lažne podatke, storil očitano kršitev ponareditve listin. Za obstoj te kršitve zadostuje, da se je tožnik zavedal, da je napravil krivo listino z namenom, da se uporabi kot prava. Ker so bili s tem dejanjem realizirani tudi znaki prekoračitve pooblastil, ki jih je tožnik pri opravljanju svoje službe imel, je bila kršitev ponarejanja listin storjena v idealnem steku.
delovno razmerje pri delodajalacu - plače in drugi prejemki - razlika v plači - zastaranje
Revizijsko sodišče ugotavlja, da v delovnopravni zakonodaji niso predpisani posebni zastaralni roki za denarne terjatve iz delovnega razmerja. Zato je treba zastaranje teh terjatev obravnavati v skladu z določbo 371. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, ki določa, da terjatve, če ni drugače določeno z zakoni, zastarajo v petih letih.
poravnava - delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja zaradi likvidacije - sporazum o datumu in višini nadomestila
Tožnik se je s toženo stranko lahko dogovoril, ne glede samega prenehanja, saj je do tega prišlo iz razlogov izven sporazuma, pač pa glede datuma prenehanja delovnega razmerja in glede višine nadomestila. Vsebinsko gre za pri sporazumu za poravnavo v skladu z določbami 1089. in 1090. člena zakona o obligacijskih razmerjih, s katero sta soglašali obe stranki.
delovno razmerje pri delodajalcu - varstvo pravic delavcev - procesne predpostavke za sodno varstvo - predhodno varstvo pravic pri delodajalcu
Tudi v primerih, ko gre za kršitev pravice delavca z nezakonitim ravnanjem delodajalca, torej brez sicer predpisane pisne odločitve, velja 15 dnevni rok za vložitev ugovora po drugem odstavku 80. člena ZDR90. Gre za materialni prekluzivni rok, kar pomeni, da s potekom roka delavec izgubi pravico zahtevati varstvo pravic. S tem pa izgubi tudi pravico do sodnega varstva, saj je pravočasno uveljavljanje varstva pravic pri delodajalcu, pogoj za vložitev tožbe.
ZTPDR člen 48, 48/1.ZPIZ člen 139, 139/1, 141. SKPG člen 22, 22/2.URS člen 52, 52/1.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - delavec invalid - razporeditev na ustrezno delo
Delodajalec mora razporediti delavca-invalida na ustrezno delovno mesto v petnajstih dneh po dokončnosti odločbe zavoda, s katero je ugotovljena invalidnost. Dokler delodajalec ne zagotovi delavcu-invalidu drugega ustreznega dela, mu mora izplačevati nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo. V tem času torej ni neopravičeno odsoten z dela.
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva člen 26, 26/2. ZDR (1990) člen 36d, 36d/4. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 27, 27/1.
26. člen KP za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva določa med drugim kot varovano kategorijo delavca oziroma delavko, ki je edini hranilec v družini. Ker norma posebej ne določa pomena izraza in njena vsebina ni popolno in jasno navedena, predstavlja nedoločen pravni pojem - pravni standard. Zato zgolj dejstvo, da tožnica ni uveljavljala izvršitve preživninske obveznosti očeta, določene s pravnomočno sodno odločbo, ki bi bila glede na ugotovljene dejanske okoliščine brezuspešna, ni mogoče šteti v njeno škodo.
ZDR (1990) člen 135, 135/3. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva člen 63, 66, 115.
delovno razmerje pri delodajalcu - predlog pogodbe o zaposlitvi - razporeditev - razlika v plači
Z aneksom k pogodbi o zaposlitvi določena plača (kot plača za čas opravljanja dela sindikalnega zaupnika) ne spremeni obveznosti tožene stranke, naložene s pravnomočno sodbo - predložitev pogodbe o zaposlitvi z zakonito določeno plačo. Tožnik je zato do razlike plače upravičen le, če je tudi z aneksom določena plača še vedno manjša, kot pa bi bila zakonito določena plača in le še za razliko med z aneksom določeno plačo in zakonito določeno plačo.