prekinitev postopka - smrt stranke - nadaljevanje postopka
Sodišče je ravnalo napačno, ko (ob ugotovitvi, kdo so dediči po pokojnem tožencu) ni izdalo sklepa o nadaljevanju postopka in s sklepom dediče pozvalo, da prevzamejo v postopek na strani tožene stranke. Šele po pravnomočnosti tega sklepa bi sodišče postopek lahko nadaljevalo. Sodišče ni imelo nobene pravne podlage za zavrženje tožbe.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa člen 63.
prevzem delavcev v drugo podjetje - bistvena kršitev določb postopka
Nepridobitev soglasja oziroma mnenja sindikata pred sklenitvijo pogodbe o prevzemu delavcev k drugemu delodajalcu, ne predstavlja bistvene kršitve postopka. Zaradi tega prevzem delavcev in razporeditev delavca k drugemu delodajalcu ni nezakonita.
Zmotno je stališče, da se aktivno znanje italijanskega jezika v Republiki Sloveniji lahko dokaže le s potrdilom o takem znanju, ki ga izda Filozofska fakulteta Univerze v Ljubjani ali Republiški izpitni center v Ljubljani. Opravljeni izpiti iz italijanskega jezika na visoki šoli dokazujejo znanje izpolnjevanja pogoja aktivnega jezika narodnosti po določbah 2. odstavka 4. člena ZDDO.
Ustava RS prepoveduje dejanja nelojalne konkurence, kamor spada tudi ravnanje v nasprotju s prepovedjo konkurenčne klavzule, in sicer tako za posameznika, ki z okoriščanjem znanj konkurira in škoduje delodajalcu, za katerega je prej delal, kakor tudi za novega delodajalca, za katerega dela posameznik kljub prepovedi. Ta zaščita pa ni absolutna, zlasti v konkurenci s pravico do proste izbire zaposlitve in je tudi glede na določbe ZDR, ki se nanašajo na prepoved konkurence (in glede na določbe pogodbe o zaposlitvi) omejena le na pravico do odškodnine. Delodajalec torej ne more prepovedati delavcu opravljanje dela pri drugem delodajalcu, temveč zaradi nespoštovanja konkurenčne klavzule lahko zahteva le odškodnino.
Celoten I. paket kot tak brezhibno deluje in ga je mogoče normalno uporabljati na računalniku tožeče stranke, vključno z delovanjem S. paketa. Zgolj instalacija S. paketa na računalnik tožeče stranke je zahtevala določeno strokovno znanje, v posledici česar ne tožeči ne toženi stranki ni uspela instalacija S. paketa. Tako sploh ne gre za vprašanje obstoja stvarne napake, temveč za vprašanje instalacije S. paketa na tožnikov računalnik.
Tožnica torej v svoji oskrbi in varstvu ni prikrajšana. Če se torej pogodba v razmerju do nje izvršuje, nima pravice zahtevati razveze pogodbe zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti, pa čeprav to obveznost s strani preživljalcev izpolnjuje le eden od njih.
ZPP člen 313, 313/3. ZIZ člen 19, 19/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2000) člen 1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 13, 14.
stroški izvršilnega postopka - stroški sodnega izvršitelja - potni stroški - tarifa - rok za izpolnitev obveznosti - paricijski rok
Po Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom iz leta 2000 izvršitelj ni upravičen do povračila potnih stroškov.
Rok za prostovoljno izpolnitev dajatve začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodne odločbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev. Pri tem pritožba ne vpliva na zapadlost, temveč le za spolnitveno obveznost dolžnika.
ugovor tretjega - razlogi, ki preprečujejo izvršbo
Tretji navaja, da je lastnik sporne nepremičnine na podlagi prodajne pogodbe, sklenjene z dolžnico. Obenem pa zatrjuje, da lastninske pravice ni mogel vknjižiti v zemljiško knjigo, saj je v zemljiški knjigi vknjižena prepoved odsvojitve in obremenitve v korist V.M. Iz navedb tretjega je torej razvidno, da obstaja ovira za prenos lastninske pravice na tretjega. Ker je bila v času sklenitve omenjene prodajne pogodbe v zemljiški knjigi že vknjižena prepoved odsvojitve in obremenitve, v zvezi z upničino vložitvijo predloga za izvršbo ne moremo govoriti o slabi veri upnice, saj se je le-ta lahko zanesla na podatke zemljiške knjige, iz katerih je bilo razvidno, da je razpolagalna sposobnost dolžnice glede sporne nepremičnine omejena. Glede na navedeno ni mogoče zaključiti, da je lastninska pravica tretjega verjetno izkazana.
izvršba na nepremičnine - dokaz o dolžnikovi lastnini - zaznamba sklepa o izvršbi
Kadar se v izvršilnem postopku postavi predhodno vprašanje, ali je nepremičnina, na kateri je predlagana izvršba, dolžnikova last ali ne, mora izvršilno sodišče postopek prekiniti in upniku omogočiti (primeren rok za) vložitev tožbe, s katero bo zahteval vpis lastninske pravice na dolžnika.
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 51, 51/1, 51/2. ZNP člen 122, 122/2, 122, 122/2.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - delež
Da je toženec kredit po razvezi zakonske zveze sam plačeval in koliko je tega kredita odplačal, na stvarnopravni zahtevek, to je na višino deleža na skupnem premoženju, ne vpliva. Za odplačilo kredita po prenehanju zakonske skupnosti pa ima lahko toženec le obligacijski zahtevek, nikakor pa ne stvarnopravnega. Ker pa je bilo stanovanje tekom pravdnega postopka prodano ima tožnica do toženca denarno terjatev.
Tovornjak je osnovno sredstvo avtoprevoznika, zato so pravni posli v zvezi z nabavo ali odtujevanjem tovornjaka v zvezi z njegovo pridobitno dejavnostjo.
V postopku odločanja o predlogu za obnovo postopka sodišče še ne odloča o tem ali novo zatrjevano dejstvo v resnici obstoji. Zadošča verjetnost, da bi ob predpostavki njegove resničnosti lahko bila izdana za stranko ugodnejša odločba. Vendar mora stranka vsaj zatrjevati, ne le dvomiti, da novo dejstvo obstoji.
SKPG člen 36, 36/2, 36, 36/2. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen Tarifna priloga-1, 43, 43/3.
razlika v plačah - znižanje plačila
Pridobitev predhodnega mnenja sindikata je pogoj za veljavnost sklepov o znižanju plač. Če postopek za znižanje plač ni izveden v skladu s SKPG/93 oz. panožno kolektivno pogodbo, znižanje plač ni zakonito.
Pisni dogovor med delodajalcem in sindikati je poleg obstoja razlogov ekonomske narave pogoj za zakonito znižanje plač (1. točka Tarifne priloge k SKPgd/97). Če pisni dogovor ni sklenjen (ali če utemeljeni razlogi za znižanje plač niso izkazani) znižanje plač nima pravne podlage in je zato nezakonito.
ZST člen 7, 7/1, 7/4, 25, 7, 7/1, 7/4, 25. ZPP člen 44, 44/2, 44, 44/2.
prisilna izterjava sodne takse - vrednost spornega predmeta
Za izračun takse opredeliti vrednost zahtevka ob vložitvi tožbe s številom točk, tako določena vrednost v točkah pa ostaja nespremenjena ves čas postopka (razen če ne pride do spremembe vrednosti med postopkom po 25. čl. ZST). Takse za vsako posamično dejanje sodišča ali stranke v tem postopku se izračunavajo z upoštevanjem vrednosti točke na dan nastanka taksne obveznosti.
razlika v plačah - razlika premalo izplačane plače - pripoznava dolga
Zakon o privatizaciji Slovenskih železarn (ZPSZ) ni določal, da imajo delavci, ki v postopku privatizacije ne bodo sodelovali, od tožene stranke pravico zahtevati izplačilo zneska, ki je naveden v izdanem potrdilu, v gotovini. Na podlagi 4. čl. citiranega zakona je bilo delavcem v sistemu Slovenskih železarn omogočeno, da sodelujejo pri privatizaciji Slovenskih železarn s pridobitvijo delnic, katerih imetnica je R Slovenija, v okviru interne razdelitve. Pri tej obliki privatizacije so sodelovali delavci z izročitvijo potrdil, ki so jih imeli v sistemu Slovenskih železarn iz naslova premalo izplačanih plač na podlagi kolektivne pogodbe, ki je stopila v veljavo dne 1.3.1991 (1. odst. 4. čl. ZPSZ).
Obvestilo o izdanem potrdilu za premalo izplačane plače in vabilo k vpisu in vplačilu delnic SŽ d.d., ki je bilo izdano na podlagi že omenjenega 4. čl. ZPSZ, ne pomeni pripoznave dolga, saj delodajalec z njim ni priznal, da bi bil dolžan delavcu plačati razliko v plači med prejeto plačo in izhodiščno plačo, v gotovini. Izdajo omenjenega obvestila je potrebno obravnavati kot del izvedbe z ZPSZ posebej urejenega postopka privatizacije.
ZDR (1990) člen 36b, 36b. SKPG člen 13, 13/4, 13/12, 13, 13/4, 13/12.
prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek
Delodajalec ni imel določenega točkovanja kriterijev za ocenjevanje delovne uspešnosti delavcev, zato tudi ni mogoč preizkus pravilnosti oz. objektivnosti ocenjevanja delovne uspešnosti delavca po posameznih kriterijih, ki jih predvidevajo zakon oz. kolektivne pogodbe. Pomanjkanje otočkovanih kriterijev je bistveno za določitev delavca kot trajno presežnega dealvca, ki mu preneha delovno razmerje.