ZDR člen 113, 207, 208, 208/4, 113, 207, 208, 208/4.
začasna odredba - odpoved - sindikalni zaupnik - odsotnost z dela
Pri presoji zakonitosti redne odpovedi iz krivdnih razlogov zaradi neupravičenih izostankov z dela, je potrebno presojati, ali je sindikalni zaupnik izostal z dela upravičeno ali ne, ali je izostal zaradi sindikalne dejavnosti. Če je sindikalni zaupnik izostal zaradi sindikalne dejavnosti, potem redna odpoved iz krivdnih razlogov ne bi bila zakonita.
odkrivanje in prepoznavanje storilca kaznivega dejanja - policijski album fotografij ovadenih oseb - sprememba obtožnice
Prvostopno sodišče ni bistveno kršilo določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj odkrivanje storilcev s pomočjo albuma fotografij že ovadenih oseb in njihova prepoznava, ne predstavlja dokaza, ki bi bil pridobljen s kršitvijo z Ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Na podlagi 59. člena Zakona o policiji upravlja policija med drugim tudi evidenco osebnih podatkov ovadenih oseb. Ta pa v skladu z 8. alineo 61. člena istega zakona vsebuje tropozno fotografijo ovadene osebe. Album fotografij lahko policija nedvomno uporabi pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj. Sodišče, ki v skladu s prvim odstavkom 18. člena ZKP ni vezano na nobena formalna dokazna prvila, pa ima pravico presojati dokazno vrednost prepoznave storilcev na podlagi tovrstnega albuma fotografij. Primerjava obtožnice in njenih sprememb z dne 19.10.2001 in 29.05.2002 pokaže, da modifikaciji, obtožnice nista spreminjali v nobeni odločilni stvari, nista je širili ali spreminjali obdolženčevega ravnanja, ampak ga le precizirali. Takšna sprememba obtožnice pa ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ki je vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.
Le dejstvo, da je delavec v disciplinskem postopku ali kasneje v sodnem postopku oproščen, še ne pomeni, da je bil suspenz nezakonit. Zakonitost sklepa o suspenzu se presoja po pogojih, ki morajo biti izpolnjeni zanj v času izdaje sklepa, kot to izhaja iz 95. člena ZDR. Za zakonitost suspenza niso pomembne okoliščine, ki se ugotovijo med disciplinskim postopkom oz. ob zaključku disciplinskega postopka, temveč le razlogi, ki narekujejo odstranitev delavca, takrat ko do te pride.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6, 100, 100/1, 100/1-6. ZVZD člen 33, 33/2, 33/4, 33, 33/2, 33/4.
prenehanje delovnega razmerja
Delavec ima v skladu z 2. odst. 33. čl. ZVZD pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi, in zahtevati, da se nevarnost odpravi. Navedena določba pa delavcu ne daje pravice, da bi izostal z dela, saj pravica do odklonitve dela ni enaka pravici do upravičenega izostanka z dela.
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 51, 51/1, 51/2. ZNP člen 122, 122/2, 122, 122/2.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - delež
Da je toženec kredit po razvezi zakonske zveze sam plačeval in koliko je tega kredita odplačal, na stvarnopravni zahtevek, to je na višino deleža na skupnem premoženju, ne vpliva. Za odplačilo kredita po prenehanju zakonske skupnosti pa ima lahko toženec le obligacijski zahtevek, nikakor pa ne stvarnopravnega. Ker pa je bilo stanovanje tekom pravdnega postopka prodano ima tožnica do toženca denarno terjatev.
ugovor tretjega - razlogi, ki preprečujejo izvršbo
Tretji navaja, da je lastnik sporne nepremičnine na podlagi prodajne pogodbe, sklenjene z dolžnico. Obenem pa zatrjuje, da lastninske pravice ni mogel vknjižiti v zemljiško knjigo, saj je v zemljiški knjigi vknjižena prepoved odsvojitve in obremenitve v korist V.M. Iz navedb tretjega je torej razvidno, da obstaja ovira za prenos lastninske pravice na tretjega. Ker je bila v času sklenitve omenjene prodajne pogodbe v zemljiški knjigi že vknjižena prepoved odsvojitve in obremenitve, v zvezi z upničino vložitvijo predloga za izvršbo ne moremo govoriti o slabi veri upnice, saj se je le-ta lahko zanesla na podatke zemljiške knjige, iz katerih je bilo razvidno, da je razpolagalna sposobnost dolžnice glede sporne nepremičnine omejena. Glede na navedeno ni mogoče zaključiti, da je lastninska pravica tretjega verjetno izkazana.
izvršba na nepremičnine - dokaz o dolžnikovi lastnini - zaznamba sklepa o izvršbi
Kadar se v izvršilnem postopku postavi predhodno vprašanje, ali je nepremičnina, na kateri je predlagana izvršba, dolžnikova last ali ne, mora izvršilno sodišče postopek prekiniti in upniku omogočiti (primeren rok za) vložitev tožbe, s katero bo zahteval vpis lastninske pravice na dolžnika.
ZPP člen 313, 313/3. ZIZ člen 19, 19/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2000) člen 1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 13, 14.
stroški izvršilnega postopka - stroški sodnega izvršitelja - potni stroški - tarifa - rok za izpolnitev obveznosti - paricijski rok
Po Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom iz leta 2000 izvršitelj ni upravičen do povračila potnih stroškov.
Rok za prostovoljno izpolnitev dajatve začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodne odločbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev. Pri tem pritožba ne vpliva na zapadlost, temveč le za spolnitveno obveznost dolžnika.
Celoten I. paket kot tak brezhibno deluje in ga je mogoče normalno uporabljati na računalniku tožeče stranke, vključno z delovanjem S. paketa. Zgolj instalacija S. paketa na računalnik tožeče stranke je zahtevala določeno strokovno znanje, v posledici česar ne tožeči ne toženi stranki ni uspela instalacija S. paketa. Tako sploh ne gre za vprašanje obstoja stvarne napake, temveč za vprašanje instalacije S. paketa na tožnikov računalnik.
Tožnica torej v svoji oskrbi in varstvu ni prikrajšana. Če se torej pogodba v razmerju do nje izvršuje, nima pravice zahtevati razveze pogodbe zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti, pa čeprav to obveznost s strani preživljalcev izpolnjuje le eden od njih.
Tovornjak je osnovno sredstvo avtoprevoznika, zato so pravni posli v zvezi z nabavo ali odtujevanjem tovornjaka v zvezi z njegovo pridobitno dejavnostjo.
V postopku odločanja o predlogu za obnovo postopka sodišče še ne odloča o tem ali novo zatrjevano dejstvo v resnici obstoji. Zadošča verjetnost, da bi ob predpostavki njegove resničnosti lahko bila izdana za stranko ugodnejša odločba. Vendar mora stranka vsaj zatrjevati, ne le dvomiti, da novo dejstvo obstoji.
SKPG člen 36, 36/2, 36, 36/2. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen Tarifna priloga-1, 43, 43/3.
razlika v plačah - znižanje plačila
Pridobitev predhodnega mnenja sindikata je pogoj za veljavnost sklepov o znižanju plač. Če postopek za znižanje plač ni izveden v skladu s SKPG/93 oz. panožno kolektivno pogodbo, znižanje plač ni zakonito.
Pisni dogovor med delodajalcem in sindikati je poleg obstoja razlogov ekonomske narave pogoj za zakonito znižanje plač (1. točka Tarifne priloge k SKPgd/97). Če pisni dogovor ni sklenjen (ali če utemeljeni razlogi za znižanje plač niso izkazani) znižanje plač nima pravne podlage in je zato nezakonito.
Če več delavcev vloži tožbo skupaj, kasneje pa pride do razdružitve zadev, delavec pa tožbo umakne, je za čas do razdružitve zadev tožena stranka upravičena le do nagrade za odvetniške storitve, obračunane glede na vrednost spornega predmeta v enotnem postopku, pri čemer ji je tožnik dolžan povrniti le sorazmerni del nagrade glede na vrednost tožbenega zahtevka, ki ga uveljavlja.
ZPPSL člen 10, 136, 137, 158, 10, 136, 137, 158. ZPP člen 163, 163/1, 163, 163/1.
stroški postopka - stečaj
Terjatev za povrnitev stroškov postopka nastane šele takrat, ko sodišče o njej odloči s sodno odločbo, ne pa že takrat, ko ti stroški dejansko nastanejo. Terjatev iz naslova pravdnih stroškov, ki nastane po začetku stečajnega postopka, se obravnava kot strošek stečajnega postopka. Zato se pravdni stroški poplačajo iz zneska, ki ga je pred poplačilom upnikov treba izločiti iz razdelitvene mase.
V osnovo plače, od katere se izračuna višina odpravnine po 36f. členu ZDR, se upošteva višina plače, kot če bi delavec delal (povprečje v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja) in prejeto nadomestilo pri ZPIZ (povprečje zadnjih treh mesecev), zaradi manjše plače na drugem ustreznem delovnem mestu.