ZPPSL člen 10, 136, 137, 158, 10, 136, 137, 158. ZPP člen 163, 163/1, 163, 163/1.
stroški postopka - stečaj
Terjatev za povrnitev stroškov postopka nastane šele takrat, ko sodišče o njej odloči s sodno odločbo, ne pa že takrat, ko ti stroški dejansko nastanejo. Terjatev iz naslova pravdnih stroškov, ki nastane po začetku stečajnega postopka, se obravnava kot strošek stečajnega postopka. Zato se pravdni stroški poplačajo iz zneska, ki ga je pred poplačilom upnikov treba izločiti iz razdelitvene mase.
ZPPSL kot privilegirano terjatev določa samo glavnico neizplačane odpravnine, ne pa tudi zamudnih obresti, zato je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zamudne obresti dosodilo pod pogoji potrjene prisilne poravnave.
Javni zavod je povsem samostojen pravni subjekt, ki nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun ter za svoje obveznosti odgovarja z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. Zato je potrebno ugotoviti, da zgolj dejstvo, da je zavod ustanovila tožena stranka - Republika Slovenija in da se omenjeni pravni subjekt delno financira iz proračuna Republike Slovenije, ne more biti pravna podlaga za zaključek, da delavec lahko zahteva izplačilo premalo izplačanih plač od Republike Slovenije.
ZPP člen 185, 185/1, 191, 191/2, 185, 185/1, 191, 191/2.
sosporništvo - razširitev tožbe na drugo toženo stranko - privolitev
Dejstvo, da četrtotožena stranka v novem postopku ni odklonila sodelovanja v sporu, še ne pomeni, da je njena dejanja v postopku mogoče šteti za privolitev v razširitev tožbe na četrtotoženo stranko. Sodišče je dolžno od četrtotožene stranke zahtevati jasno pojasnilo in to dejstvo razčistiti. Privolitev stranke predstavlja absolutno procesno predpostavko za vodenje postopka zoper to stranko.
Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 69, 69/3.
nadomestilo za prehrano - dietna prehrana delavca
Delodajalec ne sme delavcu, ki ima dieto, ukiniti nadomestila za dietno prehrano, ker je v obratu družbene prehrane uvedel varovalni "lahki obrok" ter ugotovil, da se delavec redno prehranjuje v obratu. Lahkega varovalnega obroka ni mogoče šteti za dietno prehrano, zato ni pomembno, ali delavec občasno ali stalno koristi usluge obrata tako, da si izbira živila, ki so zanj primerna.
Ker je sodišče z odločbo o brezplačni pravni pomoči odločilo tudi o oprostitvi plačila stroškov postopka in ni posebej specificiralo, katerih, je tožnik že na podlagi te odločitve upravičen tudi do oprostitve plačila sodnih taks.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 51, 51-3, 51-3/2. ZPPAI člen 3.
odpravnina ob upokojitvi - dokup zavarovalne dobe - delo v proizvodnji azbesta
S tem, ko je država v skladu z ZPPAI dokupila ustrezno zavarovalno dobo namesto tožene stranke, tožnik ni mogel priti v boljši položaj, kot ga določa 2. odst. 3. tč. 51. čl. SKPgd, po katerem delavec ni upravičen do odpravnine ob upokojitvi, če je delodajalec zanj financiral dokup delovne dobe.
ZST člen 7, 7/1, 7/4, 25, 7, 7/1, 7/4, 25. ZPP člen 44, 44/2, 44, 44/2.
prisilna izterjava sodne takse - vrednost spornega predmeta
Za izračun takse opredeliti vrednost zahtevka ob vložitvi tožbe s številom točk, tako določena vrednost v točkah pa ostaja nespremenjena ves čas postopka (razen če ne pride do spremembe vrednosti med postopkom po 25. čl. ZST). Takse za vsako posamično dejanje sodišča ali stranke v tem postopku se izračunavajo z upoštevanjem vrednosti točke na dan nastanka taksne obveznosti.
inovacija - nadomestilo za uporabo inovacije - dokazno breme
ker je avtor tehnične izboljšave (tožnik) tisti, ki trdi, da je gospodarska korist nastala, jo mora on tudi dokazati. Dokazno breme ne more biti na toženi stranki, ki trdi nasprotno, da gospodarske koristi ni bilo, saj od nje ni mogoče zahtevati, da dokaže nekaj,
ZOR člen 771, 775, 780, 780/2, 781, 781/2, 771, 775, 780, 780/2, 781, 781/2. ZPP člen 8, 8.
komisijska pogodba - dokazna ocena
1. Pri "navadni" komisiji komisonar ni odgovoren za izpolnitev obveznosti svojega sopogodbenika. Takšna njegova odgovornost je vzpostavljena le pri "del credere" komisiji, vendar le v primeru, če je komisionar posebej jamčil, da bo sopogodbenik svoje obveznosti izpolnil. 2. Katera dejstva šteje za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Navedeno določilo zavezuje sodišče k celoviti presoji vseh dokazov skupaj, pri čemer pa ni mogoče enega samega dokaza iztrgati iz konteksta ostalih predlaganih dokazov in mu dati odločilen pomen v zadevi.
V osnovo plače, od katere se izračuna višina odpravnine po 36f. členu ZDR, se upošteva višina plače, kot če bi delavec delal (povprečje v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja) in prejeto nadomestilo pri ZPIZ (povprečje zadnjih treh mesecev), zaradi manjše plače na drugem ustreznem delovnem mestu.
1. Če delavec prostovoljno plača zahtevani znesek primanjkljaja, delodajalec naknadno ni dolžan izvesti postopka za ugotovitev odškodninske odgovornosti delavca.
2. Zgolj poziv delodajalca, da je potrebno znesek primanjkljaja plačati v določenem roku, saj se bo delavcu sicer odtegovalo pri plači in trditev delavca, da so se sodelavci pogovarjali, da bodo moralo v primeru obročnega plačevanja plačati visoke zamudne obresti, ne predstavlja take sile ali grožnje s strani delodajalca, da bi bilo možno govoriti o napaki volje pri delavcu, ki je znesek prostovoljno plačal.
Določba 54. člena ZZZPB kogentno določa, kdaj lahko Zavod za zaposlovanje zahteva vrnitev sredstev izplačanih iz naslova štipendiranja. Ker med temi razlogi ni naštet razlog nedokončanja študija, Ustavno sodišče pa je razveljavilo Pravilnik o
štipendiranju, s katerim je minister predpisal razloge vračanja in razloga nedokončanega študija, ni mogoče zahtevati vrnitve štipendije na podlagi neizpolnitve pogodbe o štipendiranju. Določba 54. člena je lex specialis, ki kogentno določa obveznosti in pravice iz Pogodbe o štipendiranju. Pogodbeni stranki ne moreta s svobodno voljo drugače urediti teh razmerij, kot jih je predpisal zakonodajalec v ZZZPB.
Delodajalec je lahko delavca - tujca zaposloval le za čas veljavnosti pridobljenega delovnega dovoljenja in zato ni mogoče šteti, da je tožniku delovno razmerje na podlagi 18. čl. ZDR prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas.
prenehanje delovnega razmerja zaradi prisilne poravnave - datum prenehanja delovnega razmerja
V postopku prenehanja delovnega razmerja na podlagi sklepa, izdanega na podlagi 51. člena ZPPSL, delavcu ne preneha delovno razmerje z vročitvijo prvostopnjega sklepa, ampak z vročitvijo dokončnega sklepa.
delovno razmerje za določen čas - transformacija delovnega razmerja
V pogodbi o zaposlitvi navedeni razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas - "potreba po delavcu" ni zakonit, saj se vsako delovno razmerje sklene zaradi "potrebe po delavcu" in praviloma za nedoločen čas. S tem ko delodajalec ni sklenil z delavcem delovnega razmerja za nedoločen čas, ampak vsakokrat le za določen čas, za vsak primer, če se bo število učencev tako zmanjšalo, da delavčevo delo ne bo več potrebno, je zlorabil institut sklenitve delovnega razmerja za določen čas. Zmanjševanje obsega dela namreč ni našteto med izjemami, ki upravičujejo sklenitev delovnega razmerja za določen čas.
Če naslovnik sprejme izročitev blaga, ne da bi v navzočnosti prevoznika opravil potreben pregled njegovega stanja ali mu izrazil pridržke in navedel škodo najkasneje ob izročitvi (ko gre za škodo, ki je zunaj vidna), velja dejstvo, da je prevzel blago, prima facie za dokaz, da ga je prejel v stanju, kot je opisano v voznem listu. Tožeča stranka ni opravila pregleda blaga v navzočnosti prevoznika in vozni list ne vsebuje nobenih pripomb. Te okoliščine same po sebi ne pomenijo izgube pravic naročnika prevoza, ampak pomenijo, da mora naročnik dokazovati, da je od prevoznika prejel blago z napako.
prenehanje delovnega razmerja - prenehanje opravljanja dejavnosti - odpravnina
Ni razumnega razloga za to, da delavcem, ki jim delovno razmerje preneha kot trajno presežnim, pripada odpravnina, delavcem, ki jim preneha delovno razmerje zaradi ukinite dejavnosti zasebnega delodajalca, pa ne. Obojim delovno razmerje preneha zaradi ekonomskih razlogov na strani delodajalca in ni razloga, da ti delavci v pravici do odpravnine ne bili izenačeni.