Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je v skladu z novejšo pravno teorijo in sodno prakso preseženo starejše stališče, da je vzpostavitev prejšnjega stanja primarna obveznost odgovorne osebe. Iz prvega odstavka 164. člena OZ namreč izhaja splošno pravilo, po katerem ima oškodovanec pravico do izbire med možnima načinoma povrnitve premoženjske škode. Glede na to, da je v obravnavanem primeru tožeča stranka sejemsko opremo našla, bi okoliščine primera opravičevale, da bi to opremo tudi vrnila toženi stranki, ne pa da bi zanjo morala plačati denarno odškodnino. Tožena stranka je v postopku na prvi stopnji navajala, da naturalna restitucija v obravnavanem primeru ni možna, ker tožeča stranka ni našla celotne sejemske opreme oziroma razstavnega prostora, ki ga je brez vseh delov nemogoče sestaviti. Vendar, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, tožena stranka ni podala zadostnih trditev, niti dokazov, da je oprema (najdena zgolj delno) zanjo neuporabna in bi bila zato upravičena do denarnega nadomestila.
ZPP člen 155. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 12/3, 14, 14/4.
odločitev o stroških postopka - sprememba vrednosti točke - odvetniški stroški - potrebni pravdni stroški - odvetniška tarifa
Izjemo k splošni določbi iz drugega odstavka 12. člena OT, po kateri je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, določa tretji odstavek 12. člena OT.
Sprememba vrednosti točke med postopkom od 0,459 na 0,60 EUR je v obravnavani zadevi vplivala na število točk za opravljeno storitev tako, da je tista ob odmeri stroškov nižja za več kot 10 % od tiste ob uvedbi postopka (število točk za opravljeno storitev se je iz 300 točk znižalo na 200 točk). Poleg tega je tožnikov pooblaščenec priglasil stroške po tarifi, ki je veljala ob uvedbi postopka, kar zadošča za izpolnjenost zahteve iz četrtega odstavka 14. člena OT.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00057735
KZ-1 člen 50, 51, 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 371, 371/2, 450.b, 450.b/1.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - pravica do kontradiktornega postopka
Zato je za presojo o tem, ali je v tem primeru, ko ni sporno, da v postopku osebnega stečaja oškodovana družba svoje terjatve ni prijavila in da so obtožencu bile odpuščene vse terjatve, ki so nastale do dne 30. 7. 2014, med katere spada tudi terjatev oškodovane družbe, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča potrebno učinek oziroma posledice zaključenega postopka osebnega stečaja presojati po zakonu, ki je veljal v času pravnomočnosti izdaje odločbe v postopku osebnega stečaja, ta pa je v konkretnem primeru Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Novela ZFPPIPP-G), ki je bil objavljen v Uradnem listu 11. 4. 2016 in je začel veljati 26. 4. 2016. S to novelo pa je bila v drugem odstavku člena 408 dodana 5. točka, ki določa, da odpust obveznosti tudi ne učinkuje za povrnitev škode, ki je bila povzročena namerno ali pa iz hude malomarnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00059815
URS člen 2.. DZ člen 262, 262/1, 293.. ZPP člen 89, 89/2, 351.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - načelo sorazmernosti - obrazložitev sklepa - Center za socialno delo (CSD) - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - pooblaščenec brez opravljenega PDI
V pritožbenem postopku lahko CSD opravlja procesna dejanja le po zakonitem zastopniku direktorju, po strokovnem delavcu, to je po pooblaščencu pa le, če ima ta opravljen pravniški državniški izpit. Slednje iz pritožbe ne izhaja. V kolikor ta pogoj ni izpolnjen, gre za nedovoljeno pritožbo, zato jo je sodišče druge stopnje zavrglo Sodišče prve stopnje se do vloge CSD kot strokovne institucije, ki ji je omogočeno neposredno poznavanje situacije posameznika, sploh ni opredelilo.
KZ člen 72, 72/1, 74, 74/1, 75. Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 475, 475/1, 466, 466/1.
vzgojni ukrep - mlajši mladoletnik - smotrnost nadaljnjega postopka
Sodišče druge stopnje soglaša s predlogom okrožne državne tožilke in odločitvijo sodišča prve stopnje, da se pri obravnavanemu mlajšemu mladoletniku ne kaže potreba po kateremkoli ukrepu iz predstavljenega nabora vzgojnih ukrepov v smeri njegove prevzgoje.
prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice - sklep o prodaji - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - nasprotje interesov
Po določbi 329. člena ZFPPIPP je premoženje stečajnega dolžnika dovoljeno prodati na kateregakoli od mogočih licitacijskih načinov, in sicer: z zavezujočim zbiranjem ponudb, na javni dražbi z zviševanjem izklicne cene ali na javni dražbi z zniževanjem izklicne cene. Ko sodišče izbira, kateri način je najbolj optimalen, mora upoštevati, da je namen vseh licitacijskih načinov enak: k licitiranju („tekmovanju“ za sklenitev pogodbe) pritegniti čim širši krog potencialnih kupcev in s tem doseči ugodnejše pogoje prodaje. Pri tem zakon ne določa, da bi bila prodaja na podlagi javne dražbe prioritetnejši način prodaje, saj daje možnost izbire med enim ali drugim načinom prodaje. Tako prodaja prek javne dražbe kot zbiranje ponudb sta transparentna načina prodaje. Prav tako je pri obeh mogoče iztržiti najvišjo prodajno ceno. Načini prodaje, določeni v prvem odstavku 329. člena ZFPPIPP, so torej med seboj enakovredni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00057973
ZPP člen 13, 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-14, 443, 443/1, 454, 454/2, 458, 458/1. ZZZDR člen 124, 124/1. DZ člen 185, 185/1. ZSV člen 100, 100/1.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - narok v sporih majhne vrednosti - neobvezen narok - predhodno vprašanje - odločba centra za socialno delo - institucionalno varstvo odraslih - plačilo storitev za institucionalno varstvo - domska oskrba - temelj terjatve - preživljanje staršev - zakonska dolžnost - obseg obveznosti - obstoj in višina obveznosti - doplačilo
Tožeča stranka kot izvajalka socialnovarstvenih storitev institucionalnega varstva utemeljeno terja od toženke (do)plačilo storitev oziroma oskrbe za njeno mamo, ki je nastanjena pri tožeči stranki.
V postopkih majhne vrednosti glavna obravnava ni obvezna. Sodišče lahko izda sodbo brez nje, čeprav so med strankama sporna dejanska vprašanja, če ugotovi, da jih je mogoče razjasniti že na podlagi predloženih listinskih dokazov. Za tako ravnanje mora biti izpolnjen še nadaljnji pogoj iz drugega odstavka 454. člena ZPP, t. j. da nobena od pravdnih strank ni zahtevala izvedbe naroka ne v tožbi oziroma v odgovoru na tožbo ter v pravočasnih pripravljanih vlogah.
Temelj obravnavane terjatve oziroma toženkina dolžnost preživljati svojo mater in s tem (do)plačevati njeno domsko oskrbo, ne izvira iz odločbe CSD, temveč iz zakona, t. j. prvega odstavka 100. člena ZSV v zvezi s prvim odstavkom 124. člena ZZZDR oziroma prvim odstavkom 185. člena DZ.
V pravdah glede (do)plačila institucionalnega varstva je vprašanje, v kakšnem obsegu je zavezanec (toženka) dolžan plačati storitev institucionalnega varstva za upravičenca (mamo), res predhodno vprašanje. Kadar je bilo o takšnem vprašanju na matičnem področju že odločeno s pravnomočno odločbo, je sodišče v pravdnem postopku nanjo vezano (13. člen ZPP). V konkretnem primeru pravnomočna odločba na matičnem področju še ni bila sprejeta, saj je toženka odločbo CSD izpodbijala. Po mnenju pritožbenega sodišča bi bilo sicer najbolj smotrno, da bi sodišče prve stopnje postopek prekinilo in počakalo na pravnomočno odločitev na matičnem področju, saj je bil postopek že v teku, vendar pa sodišče prve stopnje k temu ni zavezano. O zadevi je lahko odločilo tudi samo, kar je storilo in sporno odločbo CSD upoštevalo v okviru dokazov.
stranska denarna kazen - rok za plačilo - nepodaljšljiv rok - sprememba denarne kazni v kazen zapora
Ne glede na to, da so pritožnikove navedbe glede okoliščine prestajanja kazni zapora resnične, je opozoriti, da prestajanje kazni zapora samo po sebi ne more preprečiti, da izrečena stranska denarna kazen v danem primeru ne bi bila izrečena tako, kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe. Rok za plačilo obravnavane stranske denarne kazni iz petega odstavka 47. člena KZ-1 je praviloma nepodaljšljiv in teče ne glede na obsojenčevo pripravljenost ali zmožnost plačila zapadlih obveznosti.
postopek za določitev sodnih penalov - nedenarna obveznost - izvršljivost obveznosti - dopustnost predmeta obveznosti
Izvršljivost terjatve je materialna predpostavka tako izvršbe kot določitve sodnih penalov. Presoja izvršljivosti terjatve pa vsekakor sodi v pristojnost izvršilnega sodišča. Terjatev je izvršljiva, če je njen predmet, vrsta, obseg določen. Predmet je določen, če je določen ali vsaj določljiv. Takšna terjatev mora biti tudi mogoča in dopustna. V pristojnosti izvršilnega sodišča je presoja, ali je obveznost kot taka neizvršljiva, ker ni dopustna ali mogoča. Do neizvršljivosti obveznosti po izvršilnem naslovu pride tudi takrat, ko je dejanje, ki ga mora dolžnik narediti, nedopustno. Predmet obveznosti je nedopusten, kadar nasprotuje ustavi, morali ali prisilnim predpisom.
Na podlagi dokončnega obračuna za delo in stroške, ki predstavlja izvršilni naslov, se izvršitelj lahko poplača iz izterjanega denarnega zneska (tretji odstavek 38.c člena ZIZ), če to ni mogoče, pa iz položene varščine (četrti odstavek 38.c člena ZIZ). Če ni bilo varščine ali ta ne zadošča za popolno poplačilo, pa lahko izvršitelj, v kolikor upnik na njegovo zahtevo v 8 dneh zneska iz dokončnega obračuna ne plača, po poteku tega roka dolgovani znesek prisilno izterja (peti odstavek 38.c člena ZIZ). Na podlagi dokončnega obračuna gre izvršitelju plačilo v celoti, kot izhaja iz le tega, ne glede na to, ali upnik v nadaljevanju zahteva povrnitev teh stroškov od dolžnika in neodvisno od tega, ali sodišče njegovemu stroškovnemu zahtevku ugodi.
Poslovanja podjetja ni dopustno ohranjati na račun neizplačila plač in drugih prejemkov delavcem. Izplačilo plače delavcu ter predpisanih prispevkov je prvenstvena dolžnost delodajalca, ki jo mora izpolniti pred vsemi drugimi obveznostmi družbe. Če poslovanje podjetja ne dosega pričakovanih in potrebnih (finančnih) rezultatov, je potrebno sprejeti ekonomske ukrepe, ki jih predvidevata ZDR oziroma ZDR-1 in ZFPPIPP. Reševanje gospodarske družbe mimo določil ZFPPIPP delodajalca ne more razbremeniti izpolnitve temeljnih obveznosti do svojih delavcev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00058058
ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/1-3. ZPP člen 206, 207.
stavbna pravica - predhodno vprašanje - pogoji za prekinitev postopka - zemljiškoknjižni postopek
Dejstvo je, da v predmetnem pravdnem postopku tožeča stranka od tožene stranke zahteva, da preneha uporabljeni zadevno transformacijsko postajo, ki se nahaja na parc. št. 1, ki naj bi bila v lasti tožnice in odstrani celotno opremo, ki je priklopljena na to transformacijsko postajo, vendar pa je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno ugotovilo, da obstoj navedenih stavbnih pravic predstavlja predhodno pravno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v predmetnem postopku in zato se je pravilno odločilo, da predmetni postopek prekine do pravnomočnosti zemljiškoknjižnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00057559
OZ člen 633. ZDDV-1 člen 76a, 76a-a, 82, 82/1-9, 82/1-10. ZPP člen 243.
plačilo izvedenih del - manjvrednost izvedenih del - strokovno vprašanje - postavitev izvedenca - dokazna ocena izvedenskega mnenja - terjatev iz naslova DDV
Sodišče nima potrebnega znanja, da bi ocenilo vrednost izvedenih del, pa tudi tega, koliko so dela zaradi napak manjvredna. Ravno zato pa je tudi postavilo izvedenca in cenilca gradbene stroke (243. člen ZPP). Pri tem ne gre za prenašanje odločitve na izvedenca, temveč gre za strokovno oceno, ki je sodišče samo ne more dati.
Pritožbeno sodišče je tako na podlagi vsebine tožb ugotovilo, da prejudicialnost ni podana in da je odločitev o prekinitvi pravdnega postopka v tej zadevi nepravilna. Predhodno ali prejudicialno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. Pri prejudicialnosti gre za relacijo odvisnosti dveh pravnih razmerij. Pravica ali pravno razmerje sta prejudicialna le, če nista identična z glavno stvarjo in če rešitev predhodnega vprašanja tvori temelj, od katerega je odvisna odločitev sodišča o glavni stvari. Prejudicialnost pa ni podana, če je odločitev mogoča ne oziraje se na določeno pravico ali pravno razmerje.
Ni bistveno to, da je obdolženi kot stečajni upravitelj na drug bančni račun nakazal praktično vse premoženje družbe v stečaju, temveč, da je do tega premika sploh prišlo. Izpodbijani sodbi manjka presoja, katere pristojnosti, izvirajoče iz položaja stečajnega upravitelja, je obdolženi s takšnim ravnanjem izrabil. Stečajni upravitelj ima namreč v stečajnem postopku zelo pomembno vlogo in izhajajoč iz tega položaja bi bilo potrebno pojasniti, ali je bil obdolženi sploh pristojen za takšno ravnanje s sredstvi družbe in v primeru, da četudi je bil, zakaj takšno ravnanje pomeni izrabo svojega položaja, saj za obrazložitev sodbe ne zadošča le ponovitev opisa kaznivega dejanja.
KZ-1 člen 49, 49/2, 300, 300/1, 300/3.. ZKP člen 372, 372-5.
kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - dokazna presoja - odmera kazenske sankcije - pogojna obsodba - olajševalne in obteževalne okoliščine
Verodostojnost obdolženčevega zagovora je omajana z njegovo zdravstveno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je iskal zdravniško pomoč 55 dni po dnevu policijske intervencije in šele po tem, ko je že bil seznanjen z uvedbo kazenskega postopka zoper njega.
ZPP člen 158, 206, 206/3. ZMCGZ člen 18, 18/2. ZARSS člen 4, 16, 16/5. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 19-1, 39, 39-1.
odločitev o pravdnih stroških - stroški po umiku tožbe - odmera pravdnih stroškov - odvetniški stroški - samostojna storitev odvetnika - odgovor na tožbo - vložitev odgovora na tožbo - nesamostojno opravilo - posvet s stranko - pregled listin - poizvedbe - alternativno reševanje sporov - sporazumna mediacija - stroški postopka mediacije
Sodišče prve stopnje je toženi stranki neutemeljeno priznalo nagrado za posvet s stranko (100 točk), za pregled listin (100 točk) in za poizvedbe na PP (50 točk). Gre za opravila, ki niso samostojna. Opravljena so bila v zvezi s sestavo odgovora na tožbo.
Stroški postopka alternativnega reševanja sporov niso stroški sodnega postopka, tudi če gre za mediacijo, ki jo na podlagi ZARSS strankam zagotavlja sodišče. Sodišča strankam omogočajo uporabo alternativnega reševanja sporov s sprejemom in uveljavitvijo programa sodišču pridružene mediacije (primerjaj 4. člen ZARSS). Vendar mediacija ni del pravdnega postopka. Slednji je zaradi postopka alternativnega reševanja spora prekinjen (tretji odstavek 206. člena ZPP), postopek alternativnega reševanja spora pa je samostojen. V njem navzočnost pooblaščencev strank na srečanjih in narokih ni obvezna (peti odstavek 16. člena ZARSS). Po splošni določbi drugega odstavka 18. člena ZMCGZ vsaka stranka nosi svoje stroške mediacije, če se niso drugače sporazumele. Skupne stroške mediacije pa nosijo stranke po enakih delih.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - IZVRŠILNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00057872
KZ-1 člen 87, 87/1.
neizterljivost - denarna kazen
Skupno premoženje sicer pripada zakoncema skupaj, pri čemer deleži na premoženju vsakega od njiju niso določeni, na stvareh iz skupnega premoženja pa imata zakonca skupno lastnino. Vendar pa v izvršilnem postopku na nedoločen delež na skupnem premoženju, bodisi da gre za premično bodisi za nepremično premoženje, ni mogoče poseči.
prepozen ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - rok za ugovor - nastanek taksne obveznosti
Sodišče je pritožnikovo vlogo obravnavalo glede na njegovo vsebino in sicer kot ugovor zoper plačilni nalog. Ta pa je bil vložen prepozno, to je že po izteku osemdnevnega roka za ugovor.
Navedene priče so sicer izpovedovale v smeri, da sta tožnika bila opozorjena na rabo tuje nepremičnine, vendar nobena od teh prič ni podrobneje izpovedala o časovnih in krajevnih okvirjih opozorila, tj. kdaj so tožnika opozorile, na katerem kraju, na kak način, kako sta tožnika reagirala na opozorila in podobno.